Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sreda, 7.11.2007

Obdavčitev dohodkov prostovoljnega pastorja Krščanske cerkve


Pojasnilo DURS, št. 42105-71/2007, 11. 6. 2007

Zavezanec v Sloveniji opravlja delo kot prostovoljni pastor Krščanske cerkve, protestantske verske skupnosti, ki je registrirana v Republiki Sloveniji. Zavezanec je državljan ZDA in ima začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. V Sloveniji ni zaposlen in ne prejema dohodkov v državi, saj s Krščansko cerkvijo nima pogodbe, temveč je pri njih prostovoljno za nedoločen čas. Zavezanec je zavarovan zasebno prek tujega podjetja in se šteje v Sloveniji za samoplačnika.


Zavezanec je direktor nepridobitne organizacije v zvezni državi Havaji v ZDA, prek katere mesečno prejema finančno podporo, da lahko plačuje življenjske stroške v Sloveniji. Prav tako prejema na osebni bančni račun v Sloveniji dodatne prispevke evropskih darovalcev, ki znašajo približno 1.000 evrov letno. Tudi te prispevke nameni za plačilo osebnih stroškov v Sloveniji.


Zavezanec je prejel ponudbo za zaposlitev pri jezikovni šoli v Sloveniji. Pred sprejetjem zaposlitve pri slovenskem delodajalcu, bi zavezanec želel razjasniti svoj trenutni status glede prispevkov, ki jih prejema iz ZDA. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:


1. Rezidentski status


Rezidenti Republike Slovenije so od leta 2005 zavezani za plačilo dohodnine po t.i. »načelu obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so obdavčeni z dohodnino za vse dohodke ne glede na to, ali jih dosežejo v Sloveniji oziroma zunaj nje, nerezidenti pa od dohodkov, ki so pridobljeni v Sloveniji.


Davčna obveznost posameznika je torej odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Fizična oseba se šteje za rezidenta Slovenije (za davčne namene), če je izpolnjeno katero od teh meril: npr. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, je v katerem koli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji več kot 183 dni. Če fizična oseba po nobenem od navedenih meril ni prepoznana kot rezident, se šteje za nerezidenta Slovenije (za davčne namene).


Glede na to, da ima zavezanec v Sloveniji začasno prebivališče in v njej opravlja dela kot prostovoljni pastor, menimo, da se zavezanec za davčne namene šteje za rezidenta Slovenije.


Po notranjih zakonodajah držav (v tem primeru Slovenije in ZDA) se posameznik lahko hkrati šteje za rezidenta v več državah v istem obdobju.


Z vidika mednarodnih pogodb je zato določitev rezidentstva zelo pomembna, saj sme posameznika po svetovnem dohodku obdavčiti samo ena od držav pogodbenic, in sicer tista, katere rezident je ta posameznik.


Prelomna pravila za določitev rezidentstva, ki jih določa 4. člen Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Uradni list RS – MP, št. 10/01; v nadaljnjem besedilu: konvencija), se uporabijo le pri dvojnem rezidentstvu, ko je treba rezidenstvo posameznika presojati glede na taksativno določena merila. Če je torej posameznik davčni rezident obeh držav pogodbenic, se po določbah njunih notranjih davčnih zakonodaj (najpogosteje po merilu stalnega bivališča, običajnega prebivališča, prisotnosti skupaj več kot 183 dni) kot prvo merilo za opredelitev njegovega rezidentstva po konvenciji uporabi merilo stalnega prebivališča. Če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov). Če ni mogoče opredeliti, v kateri državi ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče. Če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je. Če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.


Tudi glede na določbe konvencije menimo, da je zavezanca mogoče šteti za rezidenta Slovenije, vendar kljub temu predlagamo, da zavezanec zaradi ureditve svojega rezidentskega statusa v Sloveniji pri pristojnem davčnem uradu (pri uradu, ki ima sedež na območju uradno prijavljenega začasnega prebivališča zavezanca) vloži vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa in ji priloži ustrezen vprašalnik (v tem primeru Ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo).


2. Odprava dvojne obdavčitve dohodkov rezidentov Slovenije


Dohodki, ki jih zavezanec prejema od nepridobitne organizacije iz zvezne države Havaji v ZDA in od evropskih darovalcev ter jih nameni za plačilo stroškov bivanja v Sloveniji, se obravnavajo po 15. členu konvencije (odvisne osebne storitve) in se obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri se zaposlitev izvaja – torej v Sloveniji.


3. Davčna obravnava dohodkov zavezanca


Zavezanec, ki opravlja službo pastorja Krščanske cerkve, se skladno z Zakonom o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) šteje za verskega delavca, čigar dohodki se obdavčijo po četrtem odstavku 38. člena tega zakona. Po tej določbi se dohodki, ki se nanašajo na njegovo razmerje z versko skupnostjo, obdavčijo v pavšalnem mesečnem znesku, določenem z Uredbo o določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo (Uradni list RS, št. 136/06; v nadaljnjem besedilu: uredba). Kot namreč izhaja iz navedb zavezanca, njegovo razmerje z versko skupnostjo (Krščansko cerkvijo) nima vseh elementov delovnega razmerja, v tem razmerju za opravljanje svoje službe ne prejema nobenega plačila, prostovoljni prispevki nepridobitne organizacije iz zvezne države Havaji v ZDA in evropskih darovalcev pa so namenjeni izključno za kritje njegovih življenjskih stroškov.


Skladno z omenjeno uredbo pavšalni mesečni dohodek zavezanca znaša:

  • če je kot pastor (to je protestantski duhovnik) odgovoren za več kot 5000 vernikov, znesek v višini 65 odstotkov minimalne plače (veljavni znesek znaša 339,19 EUR),
  • če je kot pastor odgovoren za manj kot 5000 vernikov, pa znesek minimalnega dohodka skladno z zakonom, ki ureja socialno varstvo (veljavni znesek znaša 205,57 EUR).

Od dohodka pod a) se med letom plačuje akontacija dohodnine. Akontacijo dohodnine izračuna verska skupnost v obračunu davčnega odtegljaja, plača pa do 15. v mesecu za pretekli mesec. Če akontacije dohodnine od dohodka pastorja ne izračuna in plača verska skupnost, jo mora pastor izračunati in plačati sam do 15. v mesecu za pretekli mesec, kar stori v obračunu akontacije dohodnine (294. člen Zakona o davčnem postopku, ZDavP-2, Uradni list RS, št. 136/06).


Od dohodka pod b) pa se skladno z desetim odstavkom 127. člena ZDoh-2 akontacija dohodnine ne plača.


Dohodki pod a) in dohodki pod b) pa se na letni ravni vštevajo v letno dohodninsko osnovo zavezanca. V letno dohodninsko osnovo se poleg navedenih dohodkov, ki jih pastor dosega iz razmerja z versko skupnostjo, vštevajo tudi morebitni njegovi drugi obdavčljivi dohodki, npr. dohodki, ki bi jih dosegal na podlagi pogodbe o honorarnem delu za učenje angleščine pri jezikovni šoli v Sloveniji. Če skupni dohodki pastorja v davčnem letu presegajo 2.800 EUR, je skladno z 268. členom ZDavP-2 zavezanec za vložitev napovedi.