Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
četrtek, 20.12.2007

Vodenje poslovnih knjig samostojnega podjetnika - 3. del

EVIDENCA OSNOVNIH SREDSTEV

Osnovno sredstvo se lahko pridobi z nakupom, lastno izdelavo, zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom, prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva in na druge predpisane načine.

Nabavno vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega z nakupom, sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupnih cen se odštevajo trgovinski in drugi popusti. V nabavno vrednost se lahko vštevajo tudi obresti od posojil za pridobitev osnovnih sredstev do usposobitve za uporabo.

Osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je njegova gospodarska vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti. Nabavne vrednosti osnovnih sredstev, pridobljenih na druge načine, so določene v SRS 1 in SRS 2.

Evidenco osnovnih sredstev (6. člen Pravilnika) morajo voditi tako zavezanci, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, kot zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, torej vsi zavezanci. To je evidenca v kateri evidentiramo osnovna sredstva, ki jih potrebujemo pri opravljanju dejavnosti z namenom pridobivanja obdavčljivega prihodka. Samostojni podjetniki, ne glede na način vodenja poslovnih knjig morajo voditi register osnovnih sredstev.

Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati naslednje podatke:

  • zaporedno številko osnovnega sredstva,
  • opis osnovnega sredstva,
  • stanje in gibanje osnovnega sredstva (datum pridobitve, datum izločitve ali odtujitve),
  • nabavno vrednost osnovnega sredstva

V evidenco osnovnih sredstev, se vpisujejo vse prejete listine, ki se nanašajo na nabavo osnovnih sredstev in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti v skladu s SRS 39 (npr. povečanje koristi opredmetenega osnovnega sredstva)

Pravilnik je uporablja izraz osnovna sredstva, zato na osnovi členitve osnovnih sredstev iz Slovenskih računovodskih standardov, lahko sklepamo, da so mišljena tako:

  • opredmetena osnovna sredstva iz SRS 1 (zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema, osnovna čreda, večletni nasadi)

SRS 39: Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema, osnovna čreda in večletni nasadi. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo tolarske vrednosti 100 evrov, se lahko razporedijo med material.

  • neopredmetena osnovna sredstva kot del neopredmetenih dolgoročnih sredstev iz SRS 2 (dobro ime, dolgoročne premoženjske pravice).

SRS 39: Neopredmetena dolgoročna sredstva so naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) in dolgoročno odloženi stroški. Dolgoročno odloženi stroški so organizacijski stroški, preden se začne proizvajanje ali opravljanje storitev, stroški razvijanja in podobni dolgoročno odloženi stroški. Dolgoročno odloženi stroški so tudi usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, ki so opravljene na podlagi pogodb. Usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva se v dobi koristnosti, ki pa ne more presegati dobe pravne pravice, zmanjšujejo z obračunavanjem amortizacije.

Vsako osnovno sredstvo, ki ga podjetnik nabavi, ker ga potrebuje pri opravljanju svoje dejavnosti torej zavede v svoje poslovne knjige, ter v register osnovnih sredstev. Osnovno sredstvo tako ob nabavi sami pridobi svojo inventarno številko.

Inventarna številka naj bo na vidnem mestu omenjenega osnovnega sredstva, da bo lažje opraviti letni popis osnovnih sredstev, ki ga moramo vsaj enkrat letno (običajno ob koncu koledarskega leta, ni pa obvezno) opraviti. Popis se opravi tudi na začetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti. Popisni list naj vsebuje predvsem tele podatke:

  • za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva zaporedno oziroma registrsko številko in ime, nabavno vrednost, popravek vrednosti ter neodpisano vrednost pred prevrednotenjem in po njem.

Samostojni podjetnik določi, kdo določa popisne komisije, kdo je odgovoren za organiziranje popisov. Določijo se tudi navodila za popise. Pomembno je, da se določijo osebe odgovorne za pregled, sprejemanje in obravnavanje popisnih zapisnikov. Te osebe tudi sprejemajo sklepe o popisnih razlikah in načinih odpravljanja popisnih razlik. Vse to navede v pravilniku o popisu sredstev in obveznosti do njihovih virov.Popisi so podlaga za kasnejše usklajevanje poslovnih knjig.

Samostojni podjetnik v primeru nezmožnosti uporabe (večja okvara) opredmetenega osnovnega sredstva, ki je daljše od enega meseca, to opredmeteno osnovno sredstvo začasno izloči iz uporabe in ga v tem času ne amortizira. Po odpravi napake, pa ga ponovno prenese v uporabo in nadaljuje z obračunavanjem amortizacije. Na podlagi sklepa, izloči vsa tista opredmetena osnovna sredstva, ki so še uporabna, vendar se zaradi vzroka navedenega v sklepu začasno ali trajno ne uporabljajo. Za ta opredmetena osnovna sredstva se ne obračunava amortizacija. Prav tako na podlagi sklepa izloči iz uporabe vsa že izrabljena opredmetena osnovna sredstva, ki niso več uporabna v poslovnem procesu in tudi tista, ki so trajno neuporabna zaradi poškodb. Takšna opredmetena osnovna sredstva se ustrezno odtuji (navede se način odtujitve: licitacija, odvoz na uničenje, prodaja).

Za vse – prav vse samostojne podjetnike so sklepi obvezni, prav tako, kot je obvezna knjiga sklepov za gospodarske družbe! Razlika je le v tem, da mora biti knjiga sklepov za enoosebno družbo potrjena od notarja, sklepi samostojnega podjetnika pa se ne potrjuje notarsko!

SRS 39.10 govori o sklepih, ki jih mora samostojni podjetnik sprejemati in o tem, da jih je dolžan hraniti 10 let.

Primer sklepa samostojnega podjetnika:

Samo Podjetnik s.p.
Privatnikova 15
3000 Celje

Celje, 4.11.2005

S K L E P št.: 54

Na podlagi inventurnega popisa se ugotovi, da je (naziv in inventarna številka) opredmeteno sredstvo zaradi poškodbe v poslovnem procesu neuporabno in se ga izloči iz uporabe. Opredmeteno osnovno sredstvo se nameni prodaji.

Samo Podjetnik s.p.