Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sreda, 16.1.2008

Agencija za posredovanje z nepremičninami

Zavezanec je investicijska vlaganja v celoti knjižil kot strošek poslovanja in uveljavil znižanje davčne osnove za pridobitev nepremičnin namenjenih prodaji.

Pri zavezancu za davek, ki opravlja dejavnost agencij za posredovanje z nepremičninami, je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005 in davka na dodano vrednost za obdobje od 1. 1. 2005 do 30. 6. 2006. V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora je bila ugotovljena obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb v skupnem znesku 192,0 mio SIT in za akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2006 v skupnem znesku 160,0 mio SIT.

Neupravičeni stroški za »investicijska vzdrževalna dela«

V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora so bile ugotovljene nepravilnosti glede razmejevanja med investicijskimi vlaganji v osnovna sredstva in stroški tekočega vzdrževanja. Zavezanec za davek se je v letu 2005 odločil za temeljito sanacijo nepremičnine in večino prejetih računov v višini 584 mio SIT knjižil med tekoče stroške poslovanja. Na podlagi pregleda dokumentacije in ogleda na kraju samem je bilo ugotovljeno, da so bila opravljena dela, ki so nastali v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, tako tista, ki podaljšujejo življenjsko dobo celotne nepremičnine (popolna obnova elektroinstalacij, strojnih instalacij, popolna obnova tal...), kakor tudi tista, ki ne pomenijo podaljšanja življenjske dobe (pleskanje, obnova vrat, luči, kamere, ozvočenje, javljanje požara ipd.). Slovenski računovodski standard 1.15 določa, da stroški, ki nastanejo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti. Zaradi navedenega in na podlagi prvega odstavka 21. člena ZDDPO- 1, ki določa, da se kot odhodki ne priznajo naložbe za izboljšanje, obnovo in rekonstrukcijo osnovnih sredstev, ki povečujejo nabavno vrednost osnovnih sredstev oziroma zmanjšujejo popravek vrednosti osnovnih sredstev, so bili zavezancu znižani odhodki poslovanja za 584 mio SIT, to je za tisti del stroškov v zvezi z obnovitvenimi deli, ki so povečala življenjsko dobo objekta. Znižani odhodki za 584,6 mio SIT so vplivali na povečanje davčne osnove v isti višini.

Neupravičena olajšava iz naslova investiranega zneska v »opredmetena osnovna sredstva« – 11. in 80. člen ZDDPO-1

Zavezanec za davek je uveljavljal olajšave iz naslova investiranega zneska v opredmeteno osnovno sredstvo, in sicer je bilo eno v uporabi, drugo pa v izgradnji. V prvem primeru je zavezanec za davek nepremičnino preknjižil sredi leta (julija 2005) iz zalog na osnovna sredstva iz razloga, ker naj bi nepremičnina ne bila predmet prodaje, ampak bi se uporabljala za opravljanje dejavnosti. Oktobra 2005 je bila nepremičnina predmet prodaje. Sklenjena je bila predpogodba za prodajo nepremičnine, iz katere je razvidno, da je med pogodbenima strankama doseženo soglasje o kupoprodaji nepremičnin. Prodajalec se je obvezal na nepremičninah, ki so predmet predpogodbe, izvesti vsa opravila in dela, potrebna za sprejetje občinskega lokacijskega načrta, in sicer v skladu s predlogom zazidave predmetnih zemljišč, ki ga pripravi kupec do določenega roka. Kupnina znaša 1,5 mrd SIT. V letu 2005 sta bili prejeti tudi dve predplačili v skupni vrednosti 150,8 mio SIT, za kar sta bila izdana računa za predplačilo. Pogodbo o prodaji nepremičnin sta pogodbeni stranki sklenili v januarju leta 2006, plačilo  nepremičnine je bilo izvršeno v celoti, kupec je bil v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik nepremičnine. Tudi v drugem primeru je zavezanec za davek aprila 2005 s kupcem sklenil predpogodbo za prodajo dela nepremičnine v izgradnji. Za predmetno nepremičnino je bilo v maju 2005 prejeto predplačilo v znesku 154,6 mio SIT, za kar je bil izdan račun za predplačilo. Pogodba o prodaji obravnavanih nepremičnin je bila sklenjena junija 2006, aneks julija 2006, račun za prodajo pa je bil izdan v mesecu juliju 2006. Dodatek k prodajni pogodbi vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Glede na to, da je zavezanec za davek že med poslovnim letom 2005, za katerega je sestavil davčni obračun, izkazal namen prodaje obravnavanih nepremičnin, katerih nabavna vrednost po stanju na dan 31. 12. 2005 znaša skupaj 919,6 mio SIT, je vedel, da se te nepremičnine ne bodo mogle uporabljati pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se ne bodo mogle uporabljati v več kakor enem obračunskem obdobju. Iz navedenega izhaja, da obravnavane nepremičnine ne izpolnjujejo dveh od treh pogojev za pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva po SRS 1.1. in 1.8.. V trenutku oddaje popravljenega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005 (davčnemu organu oddan 2. 8. 2006) je bilo znano tudi dejstvo, da sta bili prodajni pogodbi za obravnavani nepremičnini tudi notarsko overjeni in v celoti plačani, kupec pa v prvem primeru tudi vpisan v zemljiško knjigo. Za navedeni nepremičnini je bila olajšava znižana za 183,2 mio SIT.





Vir: Davčni bilten 2007, št. 10