Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 24.3.2008

Izraba letnega dopusta

Ostalo mi je še 18 dni dopusta za leto 2006. Vem, da ga lahko izkoristim do konca junija prihodnje leto, vendar pričakujem, da bodo s tem težave. V preteklosti sem namreč večkrat napovedala dopust, potem pa sem ga morala odpovedati, ker mi je šef naložil dodatno delo. Bojim se, da bo tako tudi v prihodnjih mesecih, saj se je obseg dela precej povečal. Kaj lahko storim? Ali lahko kako delodajalca prisilim, da me spusti na dopust?


Delodajalec je v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZDR dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
V ta namen je dolžnost delodajalca v skladu s 147. členom ZDR, da pred začetkom koledarskega oz. poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce ter sindikate pri delodajalcu.
Upoštevati je treba tudi 165. člen ZDR kateri določa, da se letni dopust izrablja tudi z upoštevanjem potreb delovnega procesa, delavec pa ima pravico izrabiti le en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi.

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca, ki izhaja iz delovnega razmerja. V skladu z 166. členom ZDR  je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta neveljavna. Prav tako je neveljaven sporazum s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

V kolikor delodajalec delavcu onemogoči izrabo letnega dopusta, v nasprotju s 159., 160., 161., 162 in 163. členom ZDR, lahko odgovarja za prekršek glede na določbo 230. člena ZDR. Vendar pa mora biti krivda za ne-izrabo letnega dopusta delavca na delodajalčevi strani.

Če delodajalec delavcu ne omogoči izrabe letnega dopusta v skladu z ZDR ali kako drugače krši delovno-pravno zakonodajo, lahko delavec, ki meni, da so mu s tem kršene pravice, v skladu z 204. členom ZDR, od njega pisno zahteva, da delodajalec kršitev odpravi oz. da izpolni svoje obveznosti. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem.

Če je delodajalec s kršenjem pravic iz delovnega razmerja delavcu povzročil škodo, mu jo mora povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. Delavec lahko odškodninsko odgovornost delodajalca uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem

Menim, da bi lahko bila podana delodajalčeva prekrškovna in odškodninska odgovornost le v primeru, če le ta ne bi omogočil izrabe dveh tednov letnega dopusta, ki bi jih delavka imela pravico izrabiti v letu 2006 in jih ne bi izrabila iz razlogov na strani delodajalca, čeprav je bil dopust dogovorjen.

Lidija Trampuš
univ.dipl.pravnica