Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 24.3.2008

Koriščenje neplačanega dopusta

Zaradi osebnih obveznosti (selitev in poroka) sem skoraj v celoti porabila dopust za leto 2006, a bi se vseeno rada odpravila na dopust  med poletjem. Kakšna so pravila pri neplačanem dopustu? Ali mi ga delodajalec mora odobriti, če zanj zaprosim ali je to odvisno od njegovega razumevanja?

Kaj je s prispevki v tem času? Ali je možno, da delam en mesec vsak dan dve uri več, te nadure pa izkoristim v enem delu? Kako dolgo lahko traja neplačan dopust in ali me lahko medtem odpustijo?

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) daje delavcu pravico do plačane odsotnosti z dela med katerimi je najpomembnejša pravica do plačanega letnega dopusta. Obravnava pa tudi druge odsotnosti z dela med katere sodijo plačane odsotnosti z dela  zaradi osebnih okoliščin: lastne poroke, smrti zakonca ali staršev, hujše nesreče, ki zadene delavca. V vseh teh primerih ima delavec pravico do plačane odsotnosti najmanj 1 dan za posamezen primer in skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

ZDR določa minimum pravic, zato v primeru, da veljavna Kolektivna pogodba dejavnosti (KP), Podjetniška kolektivna pogodba (PKP) ali Pogodba o zaposlitvi (POZ) določa več pravic, se upošteva tisti pravni temelj, ki je za delavca ugodnejši. Pri plačani odsotnosti z dela ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, kar pomeni, da gre plačilo nadomestila v breme delodajalca.

 

ZDR ne določa primerov odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin brez pravice do nadomestila plače na kar se nanaša vaše vprašanje. Takšna pravica je bila določena v prejšnji zakonodaji, primeri in pogoji za njeno uveljavitev pa so določeni v Splošni kolektivni pogodbi gospodarskih dejavnosti (SKPgd), ki je sicer odpovedana, vendar se določbe njenega normativnega dela uporabljajo do vključno 30.06.2006 in v POZ v kolikor se delodajalec in delavec o tej pravici dogovorita.

 

SKPgd določa, da ima delavec pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v primeru neodložljivih osebnih opravkov, zasebnega potovanja, nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, popravila hiše ali stanovanja in v primeru zdravljenja na lastne stroške.

Delodajalec lahko koriščenje neplačanega dopusta zavrne, če mu zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo, zato je odobritev takšnega dopusta odvisna od delodajalčevega razumevanja. Ker gre za neplačan dopust, plačilo prispevkov ni delodajalčeva dolžnost.

 

Delo preko polnega delovnega časa s katerim bi si nadelali nadure, ki bi jih izkoristili v enem delu, kar navajate v vprašanju je sicer možno, vendar le v dogovoru z delodajalcem in ob upoštevanju določil ZDR, ki dopušča, da nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 180 ur na leto.

 

Koriščenje neplačanega dopusta je torej odvisno od odobritve delodajalca, zato predstavlja samovoljno koriščenje takega dopusta kršitev delovnih obveznosti in s tem POZ, kar pomeni, da vam lahko v  takem primeru delodajalec odpove POZ.

 

 

Lidija Trampuš

univ.dipl. pravnica