Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
četrtek, 27.3.2008

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA

KONKURENČNA PREPOVED



Zakon o delovnih razmerjih ZDR (Ur.l. RS 42/2002) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih ZDR-A (Ur.l. RS 103/2007) v 37. členu določa prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti v času trajanja delovnega razmerja – konkurenčno prepoved in je kot taka določena ex lege (po zakonu), kar pomeni, da je ni potrebno posebej dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi (POZ).

Prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti je ena od splošnih obveznosti delavca do delodajalca, saj je dolžnost delavca, da v skladu s sklenjeno POZ delo opravlja vestno in pošteno. Pri tem pa je potrebno poudariti, da se prepoved ne sme nanašati na sleherno opravljanje del ali poslov, temveč le na tiste posle, ki dejansko sodijo v okvir dejavnosti delodajalca in bi lahko bili z delavčevim ravnanjem prizadeti interesi delodajalca.

Da bi se delavec izognil negativnim posledicam pri opravljanju dejanj, ki bi za delodajalca pomenila konkurenco je potrebno, da delavec od delodajalca pridobi predhodno pisno soglasje za opravljanje del ali sklepanje poslov, ki bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco.

Delavčeva pravica v primeru, ko bi delodajalec neutemeljeno zavrnil pisno soglasje, je sprožiti delovni spor pri pristojnem sodišču za delovne spore zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja in sicer zaradi nezakonitega izvajanja konkurenčne prepovedi s strani delodajalca.

V primeru kršitve konkurenčne prepovedi v času trajanja delovnega razmerja lahko delodajalec od delavca zahteva povračilo škode, vendar mora delodajalec dokazati obstoj škode, ni dovolj le verjetnost obstoja škode. Pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti delavca pa mora delodajalec spoštovati roke, ki jih določa ZDR in sicer subjektivni rok 3 mesecev od dneva, ko je delodajalec zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla in objektivni rok 3 let od dokončanja del ali poslov.
Oba zastaralna roka je potrebno upoštevati kumulativno.

ZDR ne določa dogovora o odmeni oz. nadomestilu za spoštovanje konkurenčne prepovedi kot pogoja za veljavnost konkurenčne prepovedi, kot to velja pri konkurenčni klavzuli.

Bistvena razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo je v časovni veljavnosti in v tem, da je konkurenčna prepoved podana ex lege, konkurenčna klavzula pa velja ex contractu, kar pomeni, da mora biti pisno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi.

KONKURENČNA KLAVZULA  


Konkurenčno klavzulo obravnavajo 38., 39. in 40. člen ZDR in ZDR-A. Definicija konkurenčne klavzule pomeni s pogodbo o zaposlitvi pisno dogovorjeno prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja.

Z njo se delavec zaveže, da določeno obdobje po prenehanju delovnega razmerja, vendar ne dlje kot za obdobje dveh let, ne bo opravljal del ali sklepal poslov, pri katerih bi lahko uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, katera je pridobil pri delodajalcu.

Delodajalec pa se v primeru, ko od delavca zahteva spoštovanje konkurenčne klavzule zaveže, da bo v obdobju za katerega je konkurenčna klavzula dogovorjena, nekdanjemu delavcu izplačeval denarno nadomestilo, ker delavec zaradi omejitev pri iskanju novega dela ne bo mogel v celoti uporabiti vseh svojih znanj, zvez in sposobnosti.

ZDR izrecno določa zahtevo po pisni obliki konkurenčne klavzule in tudi to, da morata z njo soglašati tako delodajalec kot delavec, saj je z konkurenčno klavzulo omejena delavčeva pravica do proste izbire zaposlitve.

Konkurenčna klavzula nima učinkov v primeru prenehanja POZ, ki se ne štejejo za prenehanje po delavčevi krivdi ali volji. Tako konkurenčna klavzula učinkuje le v primeih, ko pride do prenehanja POZ:

-    s sporazumom pogodbenih strank
-    zaradi redne odpovedi POZ s strani delavca
-    zaradi redne odpovedi POZ s strani delodajalca iz krivdnih razlogov
-    zaradi izredne odpovedi POZ s  strani delodajalca, razen v primeru, ko delodajalec POZ odpove zaradi odklonitve prehoda delavca k delodajalcu prevzemniku (5. odstavek 73. člena ZDR)

Pogoj, da se mora za spoštovanje konkurenčne klavzule dogovoriti denarno nadomestilo je določen in urejen v 39. členu ZDR. Ta določa višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki znaša mesečno najmanj 1/3 povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem POZ.

V primeru, da se s POZ ne dogovori denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, je le ta neveljavna.

Prenehanje veljavnosti konkurenčne klavzule pred potekom časa dogovorjenega s POZ je možna samo s soglasjem volj tako delodajalca kot delavca.

Iz povedanega izhaja, da ne more niti delodajalec niti delavec enostransko odstopiti od konkurenčne klavzule.

Izjema je le  primer, ko delavec odpove POZ zaradi razlogov na strani delodajalca, ker je le ta huje kršil določila POZ in je delavec v roku enega meseca od dneva prenehanja POZ pisno izjavil, da ni vezan na konkurenčno klavzulo.

Na koncu je treba poudariti, da je konkurenčna klavzula smiselna in dopustna le v primeru, ko je delavec pri delodajalcu pridobil takšna tehnična, proizvodna ali poslovna znanja, ki jih drugače na trgu ne bi mogel pridobiti - ne gre torej za splošna znanja, ki jih delavec sicer pridobi v času delovnega razmerja pri delodajalcu.

 

Lidija Trampuš univ.dipl.iur