Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 1.4.2008

Odredba o protieksplozijski zaščiti, stran 10810 (Uradni list št. 102, 10. 11. 2000)

Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 in 54/00) izdaja minister za gospodarske dejavnosti v soglasju z ministrom za delo družino in socialne zadeve

O D R E D B O
o protieksplozijski zaščiti*

1. DEL

SPLOŠNE DOLOČBE

I. Področje veljavnosti, definicije

1. člen

Odredba določa zahteve za opremo in zaščitne sisteme, ki so namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah.
Določa tudi zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnih atmosfer, ter ukrepe za varno obratovanje in delo v potencialno eksplozivnih atmosferah.

2. člen

Odredba velja za opremo in zaščitne sisteme, namenjene uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah.
Odredba velja tudi za varnostne, kontrolne in upravljalne naprave, ki so namenjene uporabi zunaj potencialno eksplozivnih atmosfer, vendar pa so zaradi nevarnosti eksplozij potrebne ali koristne za varno delovanje opreme ali zaščitnih sistemov.

3. člen

Odredba ne velja za:
1. medicinske naprave, namenjene uporabi v medicinskem okolju,
2. opremo in zaščitne sisteme, pri katerih je nevarnost eksplozije izključno posledica navzočnosti eksplozivnih snovi ali nestabilnih kemikalij,
3. opremo, ki se uporablja v domačem in negospodarskem okolju, kjer se lahko potencialno eksplozivne atmosfere le redko razvijejo, in sicer izključno kot posledica puščanja kurilnega plina,
4. osebno varovalno opremo,
5. pomorska plovila in mobilne enote na morju, skupaj z opremo na krovu takih plovil ali enot,
6. prevozna sredstva, tj. vozila in njihove prikolice, načrtovana izključno za prevoz potnikov po zračnih ali vodnih poteh, cestah ali železnici, pa tudi prevozna sredstva, izdelana za prevoz blaga po zračnih poteh, javnih cestah, železnici ali po vodi. Vozila, namenjena za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, niso izključena,
7. opremo, ki se uporablja izključno v vojaške namene.
Odredba ne velja tudi za:
1. področja, ki se uporabljajo neposredno za zdravljenje bolnikov in med zdravljenjem,
2. uporabo naprav na plinska goriva, če njihovo uporabo urejajo drugi predpisi,
3. proizvodnjo, uporabo, hranjenje in prevoz eksploziv ali kemično nestabilnih snovi in ravnanje z njimi,
4. za izvajanje rudarskih del v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo,
5. uporabo prevoznih sredstev po zemlji, morju ali zraku, v kolikor so urejena z drugimi ustreznimi predpisi. Prevozna sredstva, namenjena za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, niso izključena.

4. člen

Za namene te odredbe se uporabljajo naslednje definicije:
Oprema in zaščitni sistemi, namenjeni uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah.
a) “Oprema“ pomeni stroje, aparate, pritrjene ali gibljive naprave, kontrolne komponente in njihove pritikline ter sisteme za zaznavanje ali preprečevanje, ki so ločeno ali skupaj namenjeni pridobivanju, prenosu, shranjevanju, merjenju, nadzoru in pretvorbi energije in/ali obdelavi materialov in ki lahko povzročijo eksplozijo s svojimi lastnimi potencialnimi viri vžiga.
b) “Zaščitni sistemi“ pomenijo naprave, razen komponent zgoraj opredeljene opreme, ki so namenjene trenutni zaustavitvi nastajajočih eksplozij in/ali omejitvi dosega učinka plamenov in tlaka eksplozije ter dani v promet ločeno kot avtonomni sistemi.
c) “Komponente“ pomenijo vsak del, ki je nujen za varno delovanje opreme in zaščitnih sistemov, vendar nima samostojne funkcije.
Eksplozivne atmosfere
Zmesi vnetljivih snovi v obliki plinov, hlapov, megle ali prahu z zrakom pri atmosferskih pogojih, v katerih se po vžigu plamen razširi na celotno nezgorelo zmes.
Potencialno eksplozivna atmosfera
Atmosfera, ki lahko postane eksplozivna zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer.
Skupine in kategorije opreme
V skupino opreme I spadajo oprema, namenjena uporabi v podzemnih delih rudnikov, in tisti deli na inštalacijah na površini takih rudnikov, ki jih lahko ogroža jamski plin in/ali vnetljiv prah.
V skupino II spada oprema, namenjena uporabi na drugih mestih, ki jih lahko ogrožajo eksplozivne atmosfere.
Kategorije opreme, ki opredeljujejo zahtevane ravni zaščite, so opisane v Prilogi I.
Oprema in zaščitni sistemi so lahko načrtovani za posamezne vrste eksplozivnih atmosfer. V tem primeru morajo biti ustrezno označeni.
Namenska uporaba
Uporaba opreme, zaščitnih sistemov in naprav iz 2. člena v skladu s skupino in kategorijo opreme in z vsemi priloženimi informacijami proizvajalca, ki so potrebne za varno delovanje opreme, zaščitnih sistemov in naprav.
Vgraditev
Nameščanje, priključitev, povezovanje, nastavitev oziroma varovanje opreme.

2. DEL

OPREMA IN ZAŠČITNI SISTEMI ZA POTENCIALNO EKSPLOZIVNE ATMOSFERE

II. Dajanje v promet in prost pretok

5. člen

Oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena te odredbe se lahko dajejo v promet in uporabo le, če ob ustrezni vgraditvi in vzdrževanju ter namenski uporabi ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi, in če je potrebno, domačih živali ali premoženja.
Na sejmih, razstavah, predstavitvah ipd. se oprema, zaščitni sistemi ali naprave iz 2. člena te odredbe lahko prikazujejo tudi, če niso v skladu z določbami te odredbe; imeti morajo vidno oznako, ki kaže, da oprema, zaščitni sistemi ali naprave niso v skladu s to odredbo in niso naprodaj, dokler jih proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti z njo ne uskladi.
Med predstavitvami opreme, zaščitnih sistemov ali naprav iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi.

6. člen

Oprema, zaščitni sistemi ali naprave iz 2. člena te odredbe morajo ob upoštevanju njihove namenske uporabe izpolnjevati bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki so zanje predpisane v Prilogi II.

7. člen

Opreme, zaščitnih sistemov ali naprav iz 2. člena te odredbe, ki so v skladu s to odredbo, ni dovoljeno prepovedovati, omejevati ali ovirati pri dajanju v promet in uporabo.
Komponent s priloženo pisno izjavo o skladnosti, določeno v tretjem odstavku 10. člena, in namenjenih vgradnji v opremo ali zaščitne sisteme v pomenu te odredbe, ni dovoljeno prepovedovati, omejevati ali ovirati pri dajanju v promet.

8. člen

Z vsemi določbami te odredbe, določenimi v III. poglavju, vključno z ustreznimi postopki za ugotavljanje skladnosti, so skladne:
– oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena te odredbe, ki jim je priložena ES-izjava o skladnosti, določena v Prilogi X, in ki so označeni z oznako CE, določeno v 12. členu,
– komponente, določene v drugem odstavku 7. člena te odredbe, ki jim je priložena izjava o skladnosti, določena v tretjem odstavku 10. člena.
Minister, pristojen za industrijo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, seznam slovenskih standardov, ki prevzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti opreme, zaščitnih sistemov in naprav iz 2. člena te odredbe, ali komponent iz drugega odstavka 7. člena te odredbe z zahtevami po tej odredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam standardov).
Če ni prevzetih ali sprejetih usklajenih evropskih standardov, minister pristojen za industrijo, po potrebi objavi v Uradnem listu RS seznam pomembnih obstoječih slovenskih standardov in tehničnih specifikacij, ki lahko pomagajo pri zagotavljanju bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz Priloge II.
Kadar so oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena te odredbe ali komponente iz drugega odstavka 7. člena te odredbe izdelani v skladu s standardi, navedenimi v seznamu standardov, ki opredeljujejo eno ali več bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtev, velja domneva, da so v skladu z ustreznimi bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II.

9. člen

Kadar lahko oprema, zaščitni sistemi ali naprave iz 2. člena te odredbe, čeprav so označeni z oznako skladnosti CE in se uporabljajo v skladu s svojim namenom, ogrozijo varnost ljudi, in če je potrebno, domačih živali ali premoženja, sprejme elektroenergetska inšpekcija vse ustrezne ukrepe za umik take opreme ali zaščitnih sistemov iz prometa, prepove njihovo dajanje v promet ali v uporabo ali omeji njihov prost promet. Minister, pristojen za industrijo, o ukrepih iz tega člena nemudoma obvesti ministra, pristojnega za obveščanje Komisije EU.
Minister, pristojen za obveščanje Komisije EU, nemudoma obvesti Komisijo EU o vsakem ukrepu za umik z obrazložitvijo razlogov za tako odločitev, zlasti s pojasnilom, ali je neskladnost posledica:
a) neizpolnjevanja bistvenih zahtev, določenih v 6. členu,
b) nepravilnega uveljavljanja standardov, določenih v tretjem odstavku 8. člena,
c) pomanjkljivosti standardov, določenih v tretjem odstavku 8. člena.
Če oprema, zaščitni sistemi ali naprave iz 2. člena, ki niso v skladu s temi zahtevami, nosijo oznako skladnosti CE, elektroenergetska inšpekcija sproži ustrezne ukrepe proti osebi/osebam, ki so pritrdile oznako. Ministrstvo, pristojno za industrijo, o tem obvesti ministra, pristojnega za obveščanje Komisije EU in držav članic EU.
Elektroenergetski inšpektorat lahko pri nadzoru opreme pridobi mnenje organa iz 30. člena, če oprema izpolnjuje zahteve iz te odredbe, vendar to ne more biti organ, ki je bil za nadzirani tip opreme organ za ugotavljanje skladnosti opreme po tej odredbi.

III. Postopki za ugotavljanje skladnosti

10. člen

1. Postopki za ugotavljanje skladnosti opreme, po potrebi vključno z napravami, iz drugega odstavka 2. člena, so naslednji:
a) Skupina opreme I in II, kategorija opreme M 1 in 1
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti morata za namestitev oznake CE izpeljati postopek za ES-tipsko preverjanje (določen v Prilogi III) skupaj s:
– postopkom v zvezi z zagotavljanjem kakovosti proizvodnje (določen v Prilogi IV)
ali
– postopkom v zvezi s preverjanjem proizvoda (določen v Prilogi V).
b) Skupina opreme I in II, kategorija opreme M 2 in 2
i) Pri motorjih z notranjim izgorevanjem in električni opremi v teh skupinah in kategorijah morata proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti za namestitev oznake CE izpeljati postopek za ES-tipsko preverjanje (določen v Prilogi III) skupaj s:
– postopkom v zvezi s skladnostjo s tipom (določen v Prilogi VI)
ali
– postopkom v zvezi z zagotavljanjem kakovosti izdelka (določen v Prilogi VII);
ii) pri drugi opremi v teh skupinah in kategorijah morata proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti za namestitev oznake CE izpeljati postopek v zvezi z notranjo kontrolo proizvodnje (določen v Prilogi VIII)
in
posredovati dokumentacijo iz tretjega odstavka Priloge VIII priglašenemu organu, ki mora potrditi prejem in jo shraniti.
c) Skupina opreme II, kategorija opreme 3
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti morata za namestitev oznake CE izpeljati postopek v zvezi z notranjo kontrolo proizvodnje (določen v Prilogi VIII).
d) Skupini opreme I in II
1. Poleg postopkov, določenih v točkah a), b) in c) tega odstavka, lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti za namestitev oznake CE izpeljeta tudi postopek v zvezi s preverjanjem enote za CE (določen v Prilogi IX).
2. Določbe točke a) ali točke d) iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za ugotavljanje skladnosti avtonomnih zaščitnih sistemov.
3. Postopki, določeni v prvem odstavku tega člena, se izvajajo tudi za komponente iz drugega odstavka 7. člena, razen namestitve oznake CE. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti izda pisno izjavo o skladnosti komponent z določbami te odredbe, z opisom njihovih lastnosti ter zahtev, kako morajo biti vgrajene v opremo ali zaščitne sisteme, da ti izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo za dokončano opremo ali zaščitne sisteme.
4. Poleg tega lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti za namestitev oznake CE izpeljeta postopek v zvezi z notranjo kontrolo proizvodnje (določen v Prilogi VIII) glede varnostnih vidikov, določenih v točki 1.2.7 Priloge II.
5. Zaradi varnosti lahko minister, pristojen za industrijo, na osnovi pozitivnega mnenja organa za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena na upravičeno zahtevo odobri dajanje v promet in v uporabo opremo, zaščitne sisteme in posamezne naprave iz 2. člena te odredbe na ozemlju Slovenije, za katere niso bili izpeljani postopki iz prejšnjih odstavkov.
6. Dokumenti in korespondenca v zvezi s postopki iz zgornjih odstavkov morajo biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov držav članic EU, ki ga sprejme priglašeni organ.
7. a) Če so oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena tudi predmet kakih drugih predpisov, ki smiselno povzemajo vsebino direktiv ES, ti pa pokrivajo druge vidike in se tudi nanašajo na namestitev oznake CE iz 12. člena, ta oznaka pomeni, da so oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena tudi v skladu z določbami drugih predpisov.
b) Če en predpis ali več, ki smiselno povzemajo vsebino direktiv ES, omogočajo proizvajalcu, da v prehodnem obdobju izbere, kateri predpis bo upošteval, oznaka CE označuje skladnost le s tistimi predpisi, ki jih je upošteval proizvajalec. V tem primeru morajo biti podrobnosti o uporabljenih predpisih navedene v dokumentih, obvestilih in navodilih, ki jih zahtevajo predpisi, priloženi opremi, zaščitnim sistemom in napravam iz 2. člena.

11. člen

Minister, pristojen za priglaševanje, lahko priglasi komisiji in državam članicam EU po postopku, določenem v 14. členu zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99), organe, ki jih je določil za izpeljavo postopkov iz 10. člena te odredbe. Navede podrobne naloge, za katere so ti organi določeni, skupaj z identifikacijsko številko, ki mu jo dodeli Komisija EU.
Organi, ki so vključeni v izpeljavo postopkov iz 10. člena te odredbe, morajo pred začetkom izvajanja postopkov izpolniti minimalna merila, ki so določena v Prilogi XI. Imeti morajo odločbo v skladu z 12. členom zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
Minister, pristojen za priglaševanje, ki je priglasil organ, mora umakniti njegovo priglasitev, če ugotovi, da organ ne izpolnjuje več meril iz prejšnjega odstavka. O tem nemudoma obvesti komisijo in druge države članice EU.

IV. Oznaka skladnosti CE

12. člen

Oznaka CE je sestavljena iz začetnic “CE“. Oblika oznake je prikazana v Prilogi X. Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če je ta organ izbran pri fazi kontrole proizvodnje.
Oznaka CE mora biti pritrjena na opremo, zaščitne sisteme in naprave iz 2. člena jasno, vidno, čitljivo, neizbrisljivo, poleg oznak, določenih v točki 1.0.5 Priloge II.
Prepovedano je pritrjevanje oznak na opremo, zaščitne sisteme ali naprave iz 2. člena, ki bi po pomenu ali obliki oznake CE lahko zavedle tretjo osebo. Na opremo, zaščitne sisteme ali naprave iz 2. člena je dovoljeno pritrditi tudi druge oznake, če zaradi tega nista zmanjšani vidnost in čitljivost oznake CE.

13. člen

Ne glede na določbe 9. člena:
a) mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti ukrepati, če je bila oznaka CE neupravičeno pritrjena, da bo izdelek skladen z določbami te odredbe v zvezi z oznako CE;
b) mora pri nadaljnji neskladnosti elektroenergetska inšpekcija ukrepati ter omejiti ali prepovedati dajanje takega izdelka v promet ali zagotoviti, da bo ta umaknjen s trga v skladu s postopki, določenimi v 9. členu.

3. DEL

ZAHTEVE ZA VARNOST IN VAROVANJE ZDRAVJA DELAVCEV, KI SO LAHKO OGROŽENI ZARADI EKSPLOZIVNIH ATMOSFER

V. Obveznosti delodajalca

14. člen

Preprečevanje eksplozij in varovanje pred njimi

Za preprečevanje eksplozij in zagotavljanje varovanja pred njimi je delodajalec dolžan sprejeti tehnične in/ali organizacijske ukrepe, ki so primerni za vrsto procesa, po prednostnem vrstnem redu in v skladu z naslednjimi temeljnimi načeli:
a) preprečevanje nastajanja eksplozivnih atmosfer,
ali kadar vrsta dejavnosti tega ne dovoljuje,
b) preprečevanje vžiga eksplozivnih atmosfer,
c) ublažitev škodljivih posledic eksplozije, da se zagotovita zdravje in varnost delavcev.
Ti ukrepi se po potrebi združijo ali dopolnijo z ukrepi proti širjenju eksplozij ter se redno pregledujejo, vsekakor pa takrat, ko se pojavijo bistvene spremembe.
Ukrepi morajo preprečiti tudi poškodovanje tretjih oseb in njihovega premoženja.

15. člen

Ocenitev tveganj eksplozije

Delodajalec je dolžan oceniti tveganja, ki izhajajo iz eksplozivnih atmosfer vsaj z upoštevanjem:
a) verjetnosti nastanka eksplozivnih atmosfer in njihovega trajanja,
b) verjetnosti, da bodo viri vžiga, vključno z elektrostatično razelektritvijo, prisotni, aktivni in učinkoviti,
c) naprav, uporabljenih snovi, postopkov in njihovih morebitnih medsebojnih vplivov,
d) velikosti predvidenih učinkov.
Celovito je treba oceniti vsa tveganja eksplozij.
Pri ocenitvi tveganj eksplozij se upoštevajo tudi prostori, ki so ali lahko postanejo z odprtinami povezani s prostori, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere.

16. člen

Splošne obveznosti

V skladu s temeljnimi načeli ocene tveganja in načeli iz 14. člena mora delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev sprejeti potrebne ukrepe:
– kjer lahko nastane eksplozivna atmosfera v tolikšnih količinah, da bi ogrozila zdravje in varnost delavcev ali drugih, je delovno okolje takšno, da se delo lahko varno opravlja;
– v delovnih okoljih, kjer lahko nastane eksplozivna atmosfera v tolikšnih količinah, da bi ogrozila varnost in zdravje delavcev, se zagotovi ustrezen nadzor v skladu z oceno tveganja in uporabo ustreznih tehničnih sredstev.

17. člen

Dolžnost usklajevanja

Kadar so na istem delovnem mestu delavci iz več podjetij, je vsak delodajalec odgovoren za zadeve, ki so pod njegovim nadzorom.
Delodajalec, ki je odgovoren za delovno mesto, mora v skladu z zakonodajo in običaji usklajevati izvajanje vseh ukrepov v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev. V elaboratu eksplozijske ogroženosti iz 19. člena je treba navesti cilj usklajevanja, ukrepe in postopke za njihovo izvedbo.

18. člen

Prostori, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere

Delodajalec mora razvrstiti prostore, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, na cone v skladu s Prilogo XII. Pri tem mora upoštevati tudi dokumente, določene v 1. točki Priloge XV.
Delodajalec je dolžan zagotoviti, da se v prostorih iz prvega odstavka tega člena izpolnjujejo najmanj zahteve, določene v Prilogi XIII.
Delodajalec po potrebi zagotovi, da se prostori, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere v tolikšni količini, da ogrožajo zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, označijo z znaki na ustreznih mestih, v skladu s Prilogo XIV.

19. člen

Elaborat eksplozijske ogroženosti

Za izvajanje obveznosti, predpisanih v 15. členu te odredbe, mora delodajalec zagotoviti elaborat eksplozijske ogroženosti, ki se redno usklajuje z dejanskim stanjem.
V elaboratu eksplozijske ogroženosti mora biti zlasti opredeljeno:
– da so bila tveganja eksplozije ugotovljena in ocenjena,
– da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za doseganje ciljev te odredbe,
– kateri prostori so bili razvrščeni v cone v skladu s Prilogo XII,
– za katere prostore veljajo zahteve, določene v Prilogi XIII,
– da so delovno mesto in delovna oprema, vključno z opozorilnimi napravami, načrtovani varno in se varno uporabljajo in vzdržujejo,
– da so bili sprejeti ukrepi za varno uporabo delovne opreme v skladu z zakonodajo o delovni opremi.
Elaborat eksplozijske ogroženosti je treba sestaviti pred začetkom dela ter znova pregledati in popraviti, kadar se pojavijo bistvene spremembe, razširitve ali zamenjave na delovnem mestu, pri opremi ali organizaciji dela.
Delodajalec lahko kombinira ocene tveganj eksplozij, dokumente ali druga enakovredna poročila, sestavljena po drugih predpisih, ki prevzemajo direktive EU.
Pri pripravi elaborata eksplozijske ogroženosti je treba upoštevati ustrezne dokumente, navedene v 1. točki Priloge XV.
Delodajalec je dolžan pred začetkom obratovanja v eksplozijsko ogroženih prostorih in ob bistvenih spremembah, ki lahko vplivajo na ukrepe protieksplozijske zaščite iz Priloge XIII, pridobiti certifikat o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti. Certifikat izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe.

20. člen

Ukrepi, uporaba opreme

Delodajalec mora zagotoviti izvajanje ukrepov protieksplozijske zaščite iz Priloge XIII.
Naprave, oprema, varnostni sistemi in vse povezovalne priprave za eksplozijsko ogrožene prostore (v nadaljevanju: oprema) se lahko uporabljajo le skladno s točko 2.4 Priloge XIII, če izpolnjujejo zahteve 2. dela te odredbe. Pred začetkom uporabe opreme je treba ob upoštevanju stanja tehnike zagotoviti izpolnitev zahtev iz točke 2.5 Priloge XIII.
Pri preprečevanju nevarnosti vžiga v skladu s točko b) prvega odstavka 15. člena in točko 2.3 Priloge XIII je treba upoštevati tudi dokumente, navedene v 5. točki Priloge XV.
Delodajalec mora zagotoviti ustrezno opremo, ki se uporablja varno, v skladu s predpisi, in stalno nadzoruje ter pravilno vzdržuje.
Delodajalec mora zagotoviti, da se ne uporablja opreme, ki bi lahko povzročila ogrožanje zaposlenih ali tretjih oseb.

21. člen

Vgraditev

Opremo je dovoljeno vgraditi le v eksplozijsko ogrožene prostore (cone), za katere je primerna glede na skupino in kategorijo, kar je določeno v poglavju B Priloge XIII. Pri vgraditvi opreme je treba upoštevati tudi dokumente, navedene v 2. točki Priloge XV. Vgraditev opreme smejo izvajati le usposobljeni izvajalci.
Delodajalec mora pred začetkom obratovanja v eksplozijsko ogroženih prostorih in ob spremembah, ki lahko vplivajo na protieksplozijsko zaščito, pridobiti certifikat o skladnosti vgraditve opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih oziroma izvedenih ukrepih protieksplozijske zaščite. Certifikat izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe.
Če razmere med obratovanjem odstopajo od pričakovanih oziroma načrtovanih razmer v elaboratu eksplozijske ogroženosti, mora delodajalec zagotoviti varnost na ustrezen način in o spremembah razmer in ukrepov obvestiti organ za ugotavljanje skladnosti. Organ za ugotavljanje skladnosti izda dodatek k certifikatu o skladnosti.

22. člen

Vzdrževanje

Upoštevajoč točko 2.5 Priloge XIII, je treba pri vzdrževanju opreme upoštevati dokumente iz 3. točke Priloge XV. Delodajalec mora imeti napisan postopek vzdrževanja opreme in voditi evidenco vzdrževanja opreme. V evidenci vzdrževanja morajo biti tudi potrdila o ustreznosti po popravilu iz 23. člena te odredbe. Vzdrževanje lahko opravljajo le za to usposobljene službe oziroma izvajalci.
Delodajalec mora pridobiti certifikat o skladnosti vzdrževanja opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih objekta v časovnem razdobju:
c) 5 let, če ima pri organu za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena registrirano odgovorno osebo za vzdrževanje in ima ali svojo usposobljeno službo vzdrževanja oziroma vzdrževanje pogodbeno urejeno z usposobljenim izvajalcem za vzdrževanje;
d) 1 leto, če nima pri organu za ugotavljanje skladnosti registrirane usposobljene odgovorne osebe za vzdrževanje.
Certifikat o skladnosti vzdrževanja opreme izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe.

23. člen

Popravila

Servisiranje, popravila in dodatne posege v opremo lahko poleg proizvajalcev te opreme izvajajo le za to usposobljeni izvajalci. Pri servisiranju in popravilih opreme je treba upoštevati dokumente iz 4. točke Priloge XV. Če je bil popravljen del opreme, ki lahko vpliva na protieksplozijsko zaščito, je dovoljeno opremo ponovno uporabiti, ko usposobljen izvajalec za popravila opreme, proizvajalec te opreme ali organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena izda potrdilo o ustreznosti po popravilu, s katerim potrjuje, da oprema po popravilu še vedno ustreza zahtevam 2. dela te odredbe.

24. člen

Usposabljanje

Delodajalec mora upoštevati točko 1.1 Priloge XIII za vse delavce, ki delajo ali se lahko pojavijo v eksplozijsko ogroženih prostorih, znotraj ali zunaj stavb, pogosto ali le izjemoma.
Delodajalec mora usposobiti za izvajanje del po veljavnih predpisih in v skladu s stanjem tehnike vse delavce, ki vgrajujejo opremo za eksplozijsko ogrožene prostore, jo vzdržujejo in servisirajo oziroma popravljajo.
Usposabljanje delavcev po prvem in drugem odstavku tega člena zagotovi delodajalec po vnaprej pripravljenem programu usposabljanja.
Delodajalec je dolžan poskrbeti za preverjanje usposobljenosti delavcev iz prvega in drugega odstavka tega člena. Čas med posameznimi preverjanji usposobljenosti ne sme biti daljši od dveh let.
Usposabljanje dokazuje delodajalec z dokumenti o usposabljanju. Iz njih morata biti razvidna vsebina in trajanje usposabljanja. Preverjanja usposobljenosti dokazuje delodajalec s potrdili o preverjanju usposobljenosti.
Delodajalec je dolžan zagotoviti takšen način usposabljanja delavcev iz prvega in drugega odstavka tega člena in preverjanja usposobljenosti, da prepreči posledice zaradi neustrezne usposobljenosti.

25. člen

Pojav eksplozije

Delodajalec mora vsak pojav eksplozije sporočiti inšpekciji za delo in organu za ugotavljanje skladnosti, ki ga v skladu s 30. členom določi minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za industrijo. To velja tudi za eksplozije, kjer ni nastala materialna škoda, oziroma ni prišlo do poškodbe oseb. Ne velja pa za eksplozije, pri katerih je uporabljena vrsta protieksplozijske zaščite preprečila razširitev eksplozije v eksplozijsko ogrožen prostor.
Delodajalec mora po eksploziji pridobiti mnenje organa za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe o vzroku za nastanek eksplozije in stanju naprav glede protieksplozijske zaščite. V mnenju mora biti zapisano, če je odprava pomanjkljivosti odpravila nevarnost, ali nova spoznanja zahtevajo nove oziroma drugačne ukrepe protieksplozijske zaščite.

26. člen

Posebne zahteve v zvezi z opremo in delovnimi mesti

Oprema, ki se uporablja v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, in ki je že v uporabi ali bo prvič na voljo v podjetju oziroma obratu pred 30. junijem 2003, mora po tem datumu izpolnjevati zahteve, predpisane v poglavju A Priloge XIII, če ni nobenega drugega ustreznega predpisa, ki je vsebinsko povzel direktive EU, ali je samo delno uporaben.
Oprema, ki se uporablja v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, in ki bo prvič na voljo v podjetju oziroma obratu po 30. juniju 2003, mora po tem datumu izpolnjevati zahteve, predpisane v poglavjih A in B Priloge XIII.
Delovna mesta v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, ki se bodo prvič uporabljala po 30. juniju 2003, morajo izpolnjevati zahteve, predpisane v tej odredbi.
Delovna mesta v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, ki se bodo uporabljala že pred 30. junijem 2003, morajo izpolnjevati zahteve, predpisane v tej odredbi, najpozneje v treh letih po tem datumu.
Če se bodo po 30. juniju 2003 pojavile kakršnekoli spremembe, razširitve in/ali prestrukturiranja na delovnih mestih v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, bo delodajalec sprejel ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja zahtev, predpisanih v tej odredbi.

VI. Tehnični napredek

27. člen

Prilagajanje spremembam

Vsebino prilog te odredbe je treba redno prilagajati spremembam zaradi tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih pravilnikih ali specifikacijah in novih odkritij pri preprečevanju in varovanju pred eksplozijami.

4. DEL

UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI IN NADZOR

VI. Skladnost opreme, usposobljenost izvajalcev, organi za ugotavljanje skladnosti

28. člen

Skladnost opreme in vgraditev

Ugotavljanje skladnosti opreme izvaja organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena oziroma priglašeni organi, kot je predvideno v 2. delu te odredbe.
Organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena ugotavlja skladnost elaborata eksplozijske ogroženosti z zahtevami iz 19. člena, vgraditve opreme z zahtevami iz 21. člena in vzdrževanje opreme z zahtevami iz 22. člena te odredbe. Organ za ugotavljanje skladnosti lahko izda ločena certifikata o izpolnjevanju zahtev iz 19. in 21. člena ali pa skupen certifikat o izpolnjevanju zahtev 19. in 21. člena.
Certifikati o skladnosti, ki jih izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena, veljajo, dokler so izpolnjeni pogoji v tej odredbi.

29. člen

Usposobljenost izvajalcev

Izvajalci, ki izvajajo:
a) vgraditev opreme po 21. členu,
b) vzdrževanje opreme po 22. členu,
c) servisiranje in popravila po 23. členu,
dokazujejo usposobljenost s certifikatom o usposobljenosti.
Certifikat o usposobljenosti izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe, ki opravlja tudi reden nadzor nad usposobljenostjo izvajalcev iz prvega odstavka tega člena.
V certifikatu o usposobljenosti oziroma prilogi mora biti podrobno opisan obseg dejavnosti, za katere je izvajalec usposobljen.
Usposobljenost služb vzdrževanja, ki izvajajo vzdrževanje le v svojem podjetju, ugotavlja organ za ugotavljanje skladnosti ob preverjanju skladnosti vzdrževanja po 22. členu.
Certifikati o usposobljenosti, ki jih izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena, veljajo, dokler so izpolnjeni pogoji iz te odredbe.
Namen rednega nadzora po drugem odstavku tega člena je zagotovitev, da izvajalci iz prvega odstavka tega člena ustrezno obvladujejo poslovni proces. Izvajalci iz prvega odstavka tega člena morajo za izvajanje kontrole ustreznega obvladovanja poslovnega procesa dovoliti organu za ugotavljanje skladnosti dostop do prostorov, kjer izvajajo dejavnost, in mu dati na voljo vse potrebne informacije. Organ za ugotavljanje skladnosti opravlja nadzor periodično. Poleg tega lahko pride organ za ugotavljanje skladnosti tudi nenajavljeno.

30. člen

Organi za ugotavljanje skladnosti

Ugotavljanje skladnosti, predvideno s to odredbo, in nadzor v smislu 32. člena te odredbe, smejo opravljati le organi, ki jih v ta namen določi minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za industrijo.
Pogoji za določitev organa za ugotavljanje skladnosti so naslednji:
a) izpolnjevanje kriterijev iz priloge XI;
b) ustrezno število redno zaposlenih in usposobljenih strokovnjakov s področja protieksplozijske zaščite z najmanj VII. stopnjo izobrazbe, od tega najmanj dva strokovnjaka z najmanj 5 let izkušenj na področju preskušanja in certificiranja opreme za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah;
c) organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti za večino potrebnih preskusov svoje preskusne laboratorije. Za preskuse, ki jih ne more izvajati v svojih preskusnih laboratorijih, mora imeti ustrezno urejeno sodelovanje z drugimi neodvisnimi preskusnimi laboratoriji;
d) organ za ugotavljanje skladnosti, ki ugotavlja skladnost po drugem odstavku 28. člena, in usposobljenost po 29. členu, mora izkazati svojo usposobljenost z akreditacijsko listino. Izpolnjevanje zahtev iz 1. točke Priloge XI se razširi tudi na izdelavo elaborata eksplozijske ogroženosti;
e) organ za ugotavljanje skladnosti, ki ugotavlja skladnost po drugem odstavku 28. člena, in usposobljenost po 29. členu, mora imeti sedež v Republiki Sloveniji.

VII. Nadzor nad izvajanjem odredbe

31. člen

Pristojni inšpekcijski organi

Nadzor nad opremo, zaščitnimi sistemi in napravami iz 2. člena te odredbe in komponentami iz drugega odstavka 7. člena te odredbe, ki jih proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti da v promet in/ali v uporabo, izvaja elektroenergetska inšpekcija.
Nadzor nad izvajanjem določil iz 21., 22., 23. in 29. člena te odredbe izvajata inšpekcija dela in elektroenergetska inšpekcija.
Nadzor nad izvajanjem določil iz 19., 24. in 25. člena te odredbe izvaja inšpekcija dela.
Inšpekcija dela izvaja tudi reden nadzor izpolnjevanja organizacijskih ukrepov protieksplozijske zaščite 1. točke Priloge XIII.

32. člen

Organ za ugotavljanje skladnosti

Organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe izvaja nadzor proizvajalcev opreme, kot določa 4. točka Priloge IV te odredbe, izvajalcev za vgraditev, vzdrževanje, servisiranje, popravila in ostalo izpolnjevanje zahtev te odredbe, za katero ga določi minister, pristojen za trg v soglasju z ministrom, pristojnim za industrijo.

5. DEL

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

VIII. Prehodne in končne določbe

33. člen

Pri uveljavljanju te odredbe je treba spoštovati zaupnost vseh podatkov, pridobljenih pri postopkih ugotavljanja skladnosti. To ne izključuje obveznosti države in priglašenih organov glede vzajemnega obveščanja in razširjanja opozoril.

34. člen

Organ za ugotavljanje skladnosti, ki je v skladu s prvim do četrtim odstavkom 10. člena odgovoren za preverjanje skladnosti s standardi električne opreme, ki se daje v promet, do 1. julija 2003 upošteva rezultate preskusov in preverjanj, ki so že opravljena v skladu z dredbo o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Uradni list RS, št. 46/98).

35. člen

Odredba o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Uradni list RS, št. 46/98), preneha veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji, vendar ne prej kot 1. julija 2003.

36. člen

Opremo iz 6. člena je treba vgraditi skladno z drugim odstavkom dela B Priloge XIII.

37. člen

Določbe te odredbe se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji, razen določb 6., 10. in 36. člena, ki začnejo veljati z dnem uveljavitve te odredbe in se uporabljajo:
a) namesto “izjava ES o skladnosti“ velja “izjava o skladnosti“,
b) namesto “oznaka CE“ velja “oznaka o skladnosti“ po Prilogi 2 odredbe o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Uradni list RS, št. 46/98),
c) namesto “ES-tipsko preverjanje“ velja “tipsko preverjanje“,
d) namesto “proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti“ velja “dobavitelj“,
e) namesto “priglašeni organ“ velja “določeni organ za ugotavljanje skladnosti“ in namesto “priglasitev“ velja “določitev“,
f) namesto “Vlogo za ES-tipsko preverjanje vloži dobavitelj pri priglašenem organu, ki ga izbere“ velja “Vlogo vloži proizvajalec pri določenem organu za ugotavljanje skladnosti za to dejavnost“.

38. člen

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 017-68/00

Ljubljana, dne 26. oktobra 2000.

dr. Jože Zagožen l. r.
Minister
za gospodarske dejavnosti
Soglašam!
dr. Miha Brejc l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve

* Ta odredba vsebinsko povzema direktivo ES o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (94/9/ES) in direktivo o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnih atmosfer (1999/92/ES).

                 PRILOGA I  MERILA, KI DOLOČAJO RAZDELITEV SKUPIN OPREME V KATEGORIJE1. SKUPINA OPREME Ia) Kategorija M 1 zajema opremo, ki je načrtovana in po potrebiopremljena z dodatnimi posebnimi zaščitnimi ukrepi, da bi lahkodelovala v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določilproizvajalec, in ob tem zagotavljala zelo visoko raven zaščite.Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v podzemnih delihrudnikov ter v tistih delih površinskih kopov takih rudnikov, kijih ogroža jamski plin in/ali vnetljiv prah.Oprema v tej kategoriji mora ostati funkcionalna tudi v redkihprimerih okvar v prisotni eksplozivni atmosferi ter moravključevati zaščitne ukrepe, da:- pri odpovedi enega zaščitnega ukrepa vsaj neodvisni drugi ukrepše naprej zagotavlja nujno raven zaščite,- da je nujna raven zaščite zagotovljena, če se pripetita dve medseboj neodvisni odpovedi.Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve izPriloge II, 2.0.1.b) Kategorija M 2 zajema opremo, načrtovano tako, da je zmožnadelovati v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določilproizvajalec, in ob tem zagotavljati visoko raven zaščite.Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v podzemnih delihrudnikov ter v tistih delih površinskih kopov takih rudnikov, kijih lahko ogroža jamski plin in/ali vnetljiv prah. V primerupojava eksplozivne atmosfere se mora izključiti iz viraelektrične energije.Zaščitni ukrepi, povezani z opremo v tej kategoriji, zagotavljajonujno raven zaščite med normalnim delovanjem, pa tudi pri težjihobratovalnih pogojih, zlasti tistih, ki izhajajo iz grobegaravnanja in spreminjanja razmer v okolju.Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve izPriloge II, 2.0.2.2. Skupina opreme IIa) Kategorija 1 zajema opremo, načrtovano tako, da je zmožnadelovati v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določilproizvajalec, ter zagotavljati zelo visoko raven zaščite.Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v prostorih, kjer sonenehno, za daljša obdobja ali pogosto navzoče eksplozivneatmosfere, ki jih povzročajo zmesi zraka in plinov, hlapov alimegle ali zmesi zraka in prahu.Oprema v tej kategoriji mora zagotavljati ustrezno varnost tudi vredkih primerih okvar opreme in mora vključevati zaščitne ukrepe,da:- pri odpovedi enega zaščitnega ukrepa vsaj neodvisni drugi ukrepše naprej zagotavlja nujno raven zaščite,- da je nujna raven zaščite zagotovljena, če se pripetita dve medseboj neodvisni odpovedi.Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve izPriloge II, 2.1.b) Kategorija 2 zajema opremo, načrtovano tako, da je zmožnadelovati v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določilproizvajalec, ter zagotavljati visoko raven zaščite.Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v prostorih, kjer selahko občasno pojavijo eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajoplini, hlapi, megla ali zmesi zraka in prahu.Zaščitni ukrepi, povezani z opremo v tej kategoriji, zagotavljajonujno raven zaščite tudi pri pogosto pojavljajočih se motnjah alinapakah v opremi, ki jih je normalno treba upoštevati.Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve izPriloge II, 2.2.c) Kategorija 3 zajema opremo, načrtovano tako, da je zmožnadelovati v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določilproizvajalec, ter zagotavljati normalno raven zaščite.Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v prostorih, kjer jemalo verjetno, da se pojavi eksplozivna atmosfera, ki jopovzročajo plini, hlapi, megla ali zmesi zraka in prahu, če pa sepojavi, je to verjetno le redko in za krajše obdobje.Oprema v tej kategoriji zagotavlja nujno raven zaščite mednormalnim delovanjem.Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve izPriloge II, 2.3.              PRILOGA IIBISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE V ZVEZI Z NAČRTOVANJEM IN IZDELAVO OPREME IN ZAŠČITNIH SISTEMOV, NAMENJENIH UPORABI V        POTENCIALNO EKSPLOZIVNIH ATMOSFERAHZačetne opombeA) Tehnološko znanje, ki se lahko hitro spreminja, je trebaupoštevati, kolikor se da, in ga nemudoma uporabiti.B) Za naprave iz 2. člena veljajo bistvene zahteve le toliko,kolikor je potrebno za varno in zanesljivo delovanje teh napravglede na tveganje eksplozije.1. SKUPNE ZAHTEVE ZA OPREMO IN ZAŠČITNE SISTEME1.0 Splošne zahteve1.0.1 Načela integrirane protieksplozijske varnostiOprema in zaščitni sistemi, namenjeni uporabi v potencialnoeksplozivnih atmosferah, morajo biti načrtovani s stališčaintegrirane protieksplozijske varnosti.V tej povezavi mora proizvajalec ravnati tako, da:- najprej, če je to mogoče, prepreči nastajanje eksplozivnihatmosfer, ki jih lahko povzročajo ali sproščajo oprema alizaščitni sistemi sami;- prepreči vžig eksplozivnih atmosfer ob upoštevanju vrstevsakega električnega ali neelektričnega vira vžiga;- nemudoma zaustavi in/ali omeji doseg plamenov in tlakaeksplozije na zadostno raven varnosti, če vseeno pride doeksplozije, ki bi neposredno ali posredno ogrožala osebe, in čeje potrebno, domače živali ali lastnino.1.0.2 Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani inizdelani po ustrezni analizi možnih napak v delovanju, da seprepreči pojav nevarnih situacij, če je to mogočePri tem je treba upoštevati vsako možnost napačne uporabe, ki joje mogoče predvideti.1.0.3 Posebni pogoji preverjanja in vzdrževanjaOprema in zaščitni sistemi, ki so predmet posebnih pogojevpreverjanja in vzdrževanja, morajo biti načrtovani in izdelani obupoštevanju teh pogojev.1.0.4 Posebne razmere v okoljuOprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in izdelanitako, da so zmožni prenesti dejanske ali predvidljive razmere vokolju.1.0.5 OznačevanjeVsa oprema in zaščitni sistemi morajo biti označeni čitljivo inneizbrisljivo vsaj z naslednjimi podatki:- ime in naslov proizvajalca,- oznaka CE (gl. Prilogo X, točka A),- oznaka serije ali tipa,- serijska številka, če obstaja,- leto izdelave,Simbol- za skupino opreme II črka "G" (za eksplozivne atmosfere, ki jihpovzročajo plini, hlapi ali megla)in/aličrka "D" (za eksplozivne atmosfere, ki jih povzroča prah).Po potrebi morajo biti označeni z vsemi informacijami, ki sonujne za njihovo varno uporabo.1.0.6 Navodilaa) Vsa oprema in zaščitni sistemi morajo imeti navodila, kizajemajo najmanj naslednje podatke:- povzetek informacij, s katerimi sta oprema ali zaščitni sistemoznačena, razen serijske številke (gl. 1.0.5), z vsemi ustreznimidodatnimi informacijami za lažje vzdrževanje (npr. naslovuvoznika, serviserja ipd.);- navodila za varno:- dajanje v obratovanje,- uporabo,- sestavljanje in razstavljanje,- vzdrževanje (servisiranje in odpravljanje okvar),- vgraditev,- prilagoditev;- po potrebi navedbo nevarnih področij pred razbremenilniminapravami tlaka;- po potrebi navodila za usposabljanje;- podatke, ki omogočajo nedvoumno odločitev, ali je mogoče opremodoločene kategorije ali zaščitni sistem varno uporabljati vpredvidenem prostoru, v pričakovanih delovnih razmerah;- električne parametre in tlake, najvišje površinske temperaturein druge mejne vrednosti;- po potrebi posebne pogoje uporabe, vključno s podatki o možninapačni uporabi, do katere utegne priti glede na izkušnje;- po potrebi bistvene lastnosti orodij, ki so primerna za opremoali zaščitni sistem.b) Navodila morata v enem od jezikov skupnosti napisatiproizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti.Preden se začne oprema ali zaščitni sistem uporabljati, moraimeti navodila v izvirnem jeziku in priložen prevod navodil vjeziku države, v kateri se bo uporabljal.Prevod mora pripraviti proizvajalec oziroma njegov pooblaščenizastopnik v skupnosti oziroma oseba, ki uvaja opremo ali zaščitnisistem v zadevno jezikovno območje.Pri odstopanju od te zahteve so lahko navodila za vzdrževanje venem samem jeziku skupnosti, če ga razume osebje, ki ga zaposlujeproizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti.c) Navodila morajo vsebovati risbe in diagrame, potrebne zadajanje v obratovanje, vzdrževanje, pregledovanje, preverjanjepravilnosti delovanja in po potrebi popravljanje opreme alizaščitnega sistema z vsemi koristnimi napotki, zlasti v zvezi zvarnostjo.d) Literatura, ki opisuje opremo ali zaščitni sistem, ne sme bitiv protislovju z navodili glede varnostnih vidikov.1.1 Izbira materialov1.1.1 Materiali, ki se uporabljajo pri izdelavi opreme alizaščitnih sistemov, ne smejo sprožiti eksplozije, niti obupoštevanju vseh predvidljivih delovnih obremenitev1.1.2 V mejah delovnih razmer, ki jih določi proizvajalec, ne smebiti možnosti reakcije med uporabljenimi materiali in sestavinamipotencialno eksplozivne atmosfere, ki bi lahko zmanjšala stopnjozaščite pred eksplozijo1.1.3 Materiali morajo biti izbrani tako, da predvidene spremembenjihovih lastnosti in njihova združljivost v kombinacijah zdrugimi materiali ne morejo zmanjšati stopnje zaščite; zlasti jetreba pri tem upoštevati korozijo materiala in odpornost protiobrabi, električno prevodnost, mehansko odpornost, odpornostproti staranju in učinkom temperaturnih nihanj1.2 Načrtovanje in izdelava1.2.1 Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani inizdelani z ustreznim upoštevanjem tehnološkega poznavanjaprotieksplozijske zaščite, tako da je mogoče z njimi varno delatives čas predvidene življenjske dobe1.2.2 Komponente, ki so predvidene za vgraditev v opremo inzaščitne sisteme oziroma se uporabljajo kot nadomestni deli,morajo biti načrtovane in izdelane tako, da delujejo varno predeksplozijami, kadar so vgrajene v skladu s proizvajalčeviminavodili1.2.3 Zaprta izvedba in preprečevanje puščanjaOprema, ki lahko pušča vnetljive pline ali prah, mora biti, če jeto le mogoče, uporabljena le kot zaprta izvedba.Če oprema vsebuje odprtine ali netesneče spoje, morajo biti ti včim večji meri načrtovane tako, da izpusti plinov ali prahu nemorejo povzročiti nastanka eksplozivnih atmosfer zunaj opreme.Mesta, kjer se material vstavlja ali jemlje iz naprave, morajobiti v čim večji meri načrtovana in opremljena tako, da omejijoizpust vnetljivih materialov med polnjenjem ali praznjenjem.1.2.4 Prašne usedlineOprema in zaščitni sistemi, ki so namenjeni uporabi v področjih,ki so izpostavljena prahu, morajo biti načrtovani tako, da seprašne usedline na njihovi površini ne morejo vžgati.Na splošno mora biti usedanje prahu omejeno na čim manjšo možnomero, čiščenje opreme in zaščitnih sistemov pa mora biti čimpreprostejše.Površinska temperatura delov opreme mora biti pod temperaturotlenja prašnih usedlin.Upoštevati je treba debelino plasti prahu in po potrebi uporabitiukrepe za omejevanje temperature, da se prepreči "kopičenjetoplote".1.2.5 Dodatni zaščitni ukrepiOprema in zaščitni sistemi, ki so lahko izpostavljeni določenimvrstam zunanjih obremenitev, morajo biti po potrebi opremljeni zdodatnimi zaščitnimi ukrepi.Oprema mora prenesti ustrezne zunanje obremenitve brezškodljivega vpliva na protieksplozijsko zaščito.1.2.6 Varno odpiranjeČe so oprema ali zaščitni sistemi v ohišju ali v zaprti posodi,ki je del same protieksplozijske zaščite, je možno tako ohišjeali posodo odpreti le s posebnim orodjem ali s pomočjo ustreznihzaščitnih ukrepov.1.2.7 Zaščita pred drugimi tveganjiOprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in izdelanitako, da:a) je preprečena fizična poškodba ali druga škoda, ki jo lahkopovzroči neposreden ali posreden stik,b) je zagotovljeno, da ne prihaja do takih površinskih temperaturdostopnih delov oziroma do takega toplotnega sevanja, ki bi bilolahko nevarno,c) so odstranjene neelektrične nevarnosti, ki so znane izizkušenj,d) je zagotovljeno, da predvidljive preobremenitve ne pripeljejodo nevarnih okoliščin.Kjer nevarnosti, omenjene v tem odstavku, za opremo in zaščitnesisteme v celoti ali deloma pokrivajo druge direktive skupnosti,ta odredba ne velja oziroma neha veljati pri taki opremi inzaščitnih sistemih ter takih nevarnostih ob uveljavljanju tehspecifičnih direktiv.1.2.8 Preobremenitev opremeNevarna preobremenitev opreme mora biti preprečena v fazinačrtovanja z uporabo vgrajenih merilnih, regulacijskih inkontrolnih naprav, kot so nadtokovna izklopna stikala,omejevalniki temperature, diferenčna tlačna stikala, merilnikipretoka, zakasnitveni releji, spremljevalniki prekoračitevhitrosti in/ali podobne vrste nadzornih naprav.1.2.9 Naprave z neprodirnim okrovomČe so v ohišju deli, ki bi lahko vžgali eksplozivno atmosfero, jetreba zagotoviti, da ohišje vzdrži tlak, ki se razvije mednotranjo eksplozijo eksplozivne zmesi, in prepreči prenoseksplozije na eksplozivno atmosfero, ki ga obdaja.1.3 Potencialni viri vžiga1.3.1 Nevarnosti, ki izhajajo iz različnih virov vžigaPotencialni viri vžiga, kot so iskre, plameni, električni obloki,visoke površinske temperature, akustična energija, optičnosevanje, elektromagnetni valovi in drugi viri vžiga, se ne smejopojavljati.1.3.2 Nevarnosti, ki izhajajo iz statične elektrikeElektrostatične naelektritve, ki lahko povzročijo nevarnerazelektritve, je treba preprečiti z ustreznimi ukrepi.1.3.3 Nevarnosti, ki izhajajo iz električnih blodečih in odvodnihtokovElektrične blodeče in odvodne tokove v prevodnih delih opreme, kibi lahko povzročili na primer nevarno korozijo, pregrevanjepovršin ali iskre, ki lahko povzročijo vžig, je treba preprečiti.1.3.4 Nevarnosti, ki izhajajo iz pregrevanjaPregrevanje, ki ga povzročijo trenje ali udarci, do katerihprihaja na primer med materiali in deli, ki so v stiku drug zdrugim med vrtenjem ali zaradi vdora tujkov, je treba v čim večjimeri preprečiti že v fazi načrtovanja.1.3.5 Nevarnosti, ki izhajajo iz kompenzacije tlakaOprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani ali opremljeniz vgrajenimi merilnimi, kontrolnimi in regulacijskimi napravamitako, da kompenzacije tlaka, ki izhajajo iz njih, ne tvorijoudarnih valov ali kompresij, ki bi lahko povzročile vžig.1.4 Nevarnosti, ki izhajajo iz zunanjih vplivov1.4.1 Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani inizdelani tako, da so zmožni opravljati svojo funkcijo popolnomavarno tudi v spreminjajočih se razmerah v okolju in v navzočnostizunanjih električnih napetosti, vlage, tresenja, onesnaženja indrugih zunanjih vplivov z upoštevanjem omejitev delovnih razmer,ki jih je določil proizvajalec1.4.2 Deli opreme morajo biti primerni za pričakovane mehanske intoplotne obremenitve in zmožni prenesti vplive obstoječih alipredvidljivih agresivnih snovi1.5 Zahteve za naprave, povezane z varnostjo1.5.1 Varnostne naprave morajo delovati neodvisno od vsehmerilnih in/ali kontrolnih naprav, ki so potrebne za delovanjeOdpovedi v varnostni napravi morajo biti odkrite (kolikor je tomogoče) z uporabo ustreznih tehničnih ukrepov dovolj hitro, da jezagotovljena čim manjša možnost nastanka nevarnih situacij.Na splošno mora veljati načelo varnosti ob izpadu.Na splošno morajo varnostna stikala neposredno aktiviratiustrezne kontrolne naprave brez vmesnih programskih ukazov.1.5.2 Pri izpadu varnostne naprave morata biti oprema in / alizaščitni sistem zavarovana, če je to le mogoče1.5.3 Krmilje za ustavljanje v sili na varnostnih napravah morabiti (kolikor je to mogoče) opremljeno z mehanizmom za zaklepanjevnovičnega zagona. Ukaz za vnovični zagon lahko začne delovatišele, ko je bil mehanizem za zaklepanje vnovičnega zagonanamenoma na novo nastavljen1.5.4 Kontrolne in prikazovalne enoteKjer se uporabljajo kontrolne in prikazovalne enote, morajo bitinačrtovane v skladu z ergonomskimi načeli, da se doseže karnajvišja raven varnosti delovanja pri nevarnosti eksplozije.1.5.5 Zahteve v zvezi z napravami z merilno funkcijo zaprotieksplozijsko zaščitoNaprave z merilno funkcijo, povezane z opremo, ki se uporablja veksplozivnih atmosferah, morajo biti načrtovane in izdelane tako,da prenesejo predvidljive delovne zahteve in posebne pogojeuporabe.1.5.6 Po potrebi mora biti možno preveriti točnost odčitkov inuporabnost naprav z merilno funkcijo1.5.7 Načrtovanje naprav z merilno funkcijo mora zajemativarnostni faktor, ki zagotavlja, da je prag alarmiranja dovoljdaleč od meja eksplozije in/ali vžiga merjene atmosfere,upoštevaje zlasti delovne razmere opreme in možna odstopanja vmerilnem sistemu1.5.8 Tveganja, ki izhajajo iz programske opremePri načrtovanju programsko krmiljene opreme, zaščitnih sistemovin varnostnih naprav je treba posebno pozornost posvetititveganjem, ki izhajajo iz napak v programu.1.6 Vključitev varnostnih zahtev v zvezi s sistemom1.6.1 Omogočena mora biti ročna izključitev opreme in zaščitnihsistemov, vgrajenih v avtomatske procese, ki odstopajo odnamenskega obratovanja, če to ne zmanjšuje varnosti1.6.2 Kadar se aktivira sistem za izključitev v sili, mora bitinakopičena energija odvedena kar se da hitro in varno, ali pamora biti izolirana, tako da ne pomeni več nevarnostiTo ne velja za elektrokemično shranjeno energijo.1.6.3 Nevarnosti zaradi izpada energijeKadar lahko oprema ali zaščitni sistemi povzročijo dodatnenevarnosti pri izpadu električne energije, mora biti ohranjenovarno stanje delovanja neodvisno od preostale strojne opreme.1.6.4 Nevarnosti, ki izhajajo iz priključkovOprema in zaščitni sistemi morajo biti opremljeni s primernimikabelskimi in cevnimi uvodi.Kadar so oprema in kabelski sistemi namenjeni za uporabo z drugoopremo in zaščitnimi sistemi, mora biti vmesnik varen.1.6.5 Nameščanje opozorilnih naprav kot dela opremeKadar so oprema ali zaščitni sistemi opremljeni z detekcijskimiali alarmnimi napravami za spremljanje pojavljanja eksplozivnihatmosfer, morajo biti priložena navodila, da jih je mogočenamestiti na ustreznih mestih.2. DODATNE ZAHTEVE ZA OPREMO2.0 Zahteve za opremo v kategoriji M skupine opreme I2.0.1 Zahteve za opremo v kategoriji M 1 skupine opreme I2.0.1.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da virivžiga ne postanejo aktivni, tudi v redkih primerih okvar opreme.Opremljena mora biti z zaščitnimi ukrepi, tako da:- pri odpovedi enega od zaščitnih ukrepov vsaj neodvisni drugiukrep zagotavlja nujno raven zaščite,- da je zagotovljena nujna raven zaščite pri dveh napakah, ki sepripetita neodvisno ena od druge.Kadar je treba, mora imeti ta oprema dodatne posebne zaščitneukrepe.Oprema mora ostati funkcionalna tudi ob prisotnosti eksplozivneatmosfere.2.0.1.2 Po potrebi mora biti oprema izdelana tako, da vanjo nemore prodreti prah.2.0.1.3 Površinske temperature delov opreme morajo biti znatnopod vnetiščem predvidljivih zmesi zraka in prahu, da se preprečivžig prašnih usedlin.2.0.1.4 Oprema mora biti načrtovana tako, da je odprtje delovopreme, ki so lahko viri vžiga, možno le v neaktivnem oziroma vlastnovarnem stanju. Če opreme ni mogoče deaktivirati, moraproizvajalec na odpiralni del opreme pritrditi opozorilno oznako.Po potrebi mora imeti oprema primerne dodatne zaporne mehanizme.2.0.2 Zahteve za opremo v kategoriji M 2 skupine opreme I2.0.2.1 Oprema mora imeti zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da seviri vžiga ne aktivirajo med normalnim delovanjem, niti pritežjih obratovalnih pogojih, zlasti tistih, ki izhajajo izgrobega ravnanja in iz spreminjajočih se razmer v okolju.Ta oprema se mora v primeru pojava eksplozivne atmosfereizključiti iz vira električne energije.2.0.2.2 Oprema mora biti načrtovana tako, da je mogoče odpretidele opreme, ki so lahko viri vžiga, le v neaktivnem stanjuoziroma prek zapornih mehanizmov. Če opreme ni mogočedeaktivirati, mora proizvajalec na odpiralni del opreme pritrditiopozorilno oznako.2.0.2.3 Upoštevane morajo biti zahteve v zvezi z nevarnostjoeksplozije, ki jo povzroča prah, kot veljajo v kategoriji M1.2.1 Zahteve za opremo v kategoriji 1 skupine opreme II2.1.1 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo plini, hlapi alimegla2.1.1.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se virivžiga ne aktivirajo niti v redkih primerih okvar opreme.Opremljena mora biti z zaščitnimi ukrepi, tako da:- pri odpovedi enega od zaščitnih ukrepov vsaj neodvisni drugiukrep zagotavlja nujno raven zaščite ali- je zagotovljena nujna raven zaščite pri dveh napakah, ki sepripetita neodvisno ena od druge.2.1.1.2 Pri opremi, katere površina se lahko segreva, mora bitiposkrbljeno, da navedena najvišja temperatura površine nipresežena niti v najneugodnejših okoliščinah.Upoštevati je treba tudi zvišanja temperature, ki nastanejozaradi "kopičenja toplote" in kemičnih reakcij.2.1.1.3 Oprema mora biti načrtovana tako, da je mogoče odpretidele opreme, ki so lahko viri vžiga, le v neaktivnem oziroma vlastnovarnem stanju. Če opreme ni mogoče deaktivirati, moraproizvajalec na odpiralni del opreme pritrditi opozorilno oznako.Po potrebi mora imeti oprema primerne dodatne zaporne mehanizme.2.1.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo zmesi zraka inprahu2.1.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da do vžigazmesi zraka in prahu ne pride niti v redkih primerih okvaropreme.Opremljena mora biti z zaščitnimi ukrepi, tako da:- pri odpovedi enega od zaščitnih ukrepov vsaj neodvisni drugiukrep zagotavlja nujno raven zaščite ali- je zagotovljena nujna raven zaščite pri dveh napakah, ki sepripetita neodvisno ena od druge.2.1.2.2 Po potrebi mora biti oprema načrtovana tako, da lahkoprah vstopa v opremo ali izstopa iz nje samo na za to predvidenihmestih.To zahtevo morajo izpolnjevati tudi uvodi kablov in priključnideli.2.1.2.3 Temperatura površine delov opreme mora biti znatno podvnetiščem predvidljivih zmesi zraka in prahu, da se prepreči vžigusedlega prahu.2.1.2.4 Kar zadeva varno odpiranje delov opreme, velja zahteva iz2.1.1.3.2.2 Zahteve za kategorijo 2 skupine opreme II2.2.1 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo plini, hlapi alimegla2.2.1.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da preprečipojav virov vžiga tudi pri pogostih motnjah ali napakah vdelovanju opreme, ki jih je treba običajno upoštevati.2.2.1.2 Deli opreme morajo biti načrtovani in izdelani tako, danjihove površinske temperature niso presežene niti v primerunevarnosti, ki izhajajo iz nenormalnih okoliščin, ki jihpredvideva proizvajalec.2.2.1.3 Oprema mora biti načrtovana tako, da je mogoče odpretidele opreme, ki so lahko viri vžiga, le v neaktivnem stanjuoziroma prek zapornih mehanizmov. Če opreme ni mogočedeaktivirati, mora proizvajalec na odpiralni del opreme pritrditiopozorilno oznako.2.2.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo zmesi zraka inprahu2.2.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da preprečipojav virov vžiga tudi pri pogostih motnjah ali napakah vdelovanju opreme, ki jih je treba običajno upoštevati.2.2.2.2 Kar zadeva površinsko temperaturo, velja zahteva iz2.1.2.3.2.2.2.3 Kar zadeva zaščito pred prahom, velja zahteva iz 2.1.2.2.2.2.2.4 Kar zadeva varno odpiranje delov opreme, velja zahteva iz2.2.1.3.2.3 Zahteve za opremo v kategoriji 3 skupine opreme II2.3.1 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo plini, hlapi alimegla2.3.1.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da preprečipojav predvidljivih virov vžiga, ki se lahko pojavijo mednormalnim delovanjem.2.3.1.2 Površinske temperature ne smejo preseči najvišjihpovršinskih temperatur v pričakovanih razmerah delovanja. Višjetemperature v izrednih razmerah so lahko dovoljene le, čeproizvajalec uvede posebne dodatne varnostne ukrepe.2.3.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo zmesi zraka inprahu2.3.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se zmesizraka in prahu ne morejo vžgati ob predvidljivih virih vžiga, kise lahko pojavijo med normalnim delovanjem.2.3.2.2 Kar zadeva površinske temperature, velja zahteva iz2.1.2.3.2.3.2.3 Oprema, vključno z uvodi kablov in priključnimi deli,mora biti izdelana tako, da ob upoštevanju velikosti delcev prahne more tvoriti eksplozivnih zmesi z zrakom niti se nevarnokopičiti v notranjosti opreme.3. DODATNE ZAHTEVE ZA ZAŠČITNE SISTEME3.0 Splošne zahteve3.0.1 Zaščitni sistemi morajo biti dimenzionirani tako, da součinki eksplozije zmanjšani na ustrezno raven varnosti.3.0.2 Zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in nameščeni tako,da onemogočajo širjenje eksplozij prek nevarnih verižnih reakcijali prebojnih vžigov in da razvijajoče se eksplozije neprerastejo v detonacije.3.0.3 Pri izpadu električne energije morajo zaščitni sistemiostati aktivni dovolj dolgo, da se prepreči nastanek nevarnihsituacij.3.0.4 Zaščitni sistemi ne smejo zatajiti zaradi zunanjih vplivov.3.1 Projektiranje in načrtovanje3.1.1 Lastnosti materialovGlede na lastnosti materialov morata biti že pri načrtovanjuupoštevana najvišji tlak in temperatura pri pričakovanem tlakumed eksplozijo, do katere pride v skrajnih razmerah delovanja,ter pričakovani toplotni učinek plamena.3.1.2 Zaščitni sistemi, ki so načrtovani tako, da prenesejo alizadržijo eksplozijo, morajo biti zmožni prenesti udarni val, neda bi bila prizadeta integriteta sistema.3.1.3 Armature, priključene na zaščitne sisteme, morajo bitizmožne prenesti največji pričakovani tlak eksplozije, ne da biizgubile zmožnost delovanja.3.1.4 Pri projektiranju in načrtovanju zaščitnih sistemov morajobiti upoštevani učinki, ki jih povzroči tlak v periferni opremiin priključenih cevovodih.3.1.5 Razbremenilne naprave tlakaČe je pričakovati, da bodo obremenitve v zaščitnih sistemihpresegle trdnost njihovega gradiva, mora biti v njihovem načrtuposkrbljeno za primerne naprave za razbremenitev tlaka, ki neogrožajo oseb v bližini.3.1.6 Sistemi za zadušitev eksplozijSistemi za zadušitev eksplozij morajo biti projektirani innačrtovani tako, da se pri pojavu kar najhitreje odzovejo narazvijajočo se eksplozijo in sprožijo najučinkovitejše nasprotnodelovanje ob ustreznem upoštevanju največje hitrosti povečevanjatlaka in najvišjega tlaka eksplozije.3.1.7 Sistemi za ločitev pred eksplozijamiSistemi, namenjeni najhitrejšemu izključevanju specifične opremev primeru razvijajočih se eksplozij z uporabo ustreznih naprav,morajo biti projektirani in načrtovani tako, da so odporni protiprebojnemu vžigu in da ohranijo svojo mehansko trdnost v delovnihrazmerah.3.1.8 Zaščitni sistemi morajo omogočati vgradnjo v omrežje sprimernim pragom alarmiranja, tako da je po potrebi možnaprekinitev vhoda in izhoda izdelkov ter ustavitev delov opreme,ki ne morejo več varno delovati              PRILOGA III         MODUL: ES-TIPSKO PREVERJANJE1. Modul opisuje tisti del postopka, s katerim priglašeni organpreveri in potrdi, da izdelek, ki je reprezentančen za predvidenoproizvodnjo, izpolnjuje določbe te odredbe.2. Vlogo za ES-tipsko preverjanje vloži proizvajalec ali njegovpooblaščeni zastopnik v Skupnosti pri priglašenem organu, ki gaizbere sam.Vloga zajema:- ime in naslov proizvajalca in pooblaščenega zastopnika, če onvloži vlogo,- pisno izjavo, da ista vloga ni bila vložena tudi pri kakemdrugem priglašenem organu,- tehnično dokumentacijo, kot je opisana v 3. točki.3. Tehnična dokumentacija mora omogočati preverjanje skladnostiizdelka z zahtevami te odredbe. V meri, ki je potrebna za takopreverjanje, mora zajemati načrt, izdelavo in delovanje izdelkater vključevati:- splošni opis tipa,- tehnične in proizvodne risbe ter načrte komponent, montažnihdelov, vezij ipd.,- opise in razlage, ki so potrebne za razumevanje omenjenih risbin načrtov ter delovanja izdelka,- seznam standardov, omenjenih v 8. členu, ki so uveljavljeni vceloti ali delno, ter opise rešitev, sprejetih za izpolnjevanjebistvenih zahtev te odredbe, kjer standardi iz 8. člena niso biliuveljavljeni,- rezultate opravljenih načrtovalnih izračunov, pregledov ipd.,- poročila o preskusih.4. Priglašeni organ4.1 preuči tehnično dokumentacijo, preveri, če je tip izdelan vskladu z njo, in ugotovi elemente, ki so bili načrtovani v skladuz določbami standardov, omenjenih v 8. členu, pa tudi komponente,ki so bile načrtovane brez uveljavljanja določb teh standardov;4.2 pregleda in naredi potrebne preskuse, da ugotovi, čeproizvajalčeve rešitve izpolnjujejo bistvene zahteve te odredbe,kjer standardi iz 8. člena niso bili uveljavljeni;4.3 pregleda in naredi potrebne preskuse, da ugotovi, če so bilistandardi dejansko uveljavljeni tam, kjer se je proizvajalecodločil, da jih uveljavi;4.4 se dogovori z vložnikom o lokaciji, kjer bodo opravljenipregledi in potrebni preskusi.5. Če tip izpolnjuje določbe odredbe, priglašeni organ prosilcuizda ES-certifikat o skladnosti tipa. Certifikat vsebuje ime innaslov proizvajalca, ugotovitve pregleda in podatke, potrebne zaidentifikacijo certificiranega vzorca.Seznam pomembnih delov tehnične dokumentacije se doda certifikatukot priloga, en izvod pa hrani tudi priglašeni organ.Če je proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku vskupnosti izdaja ES-certifikata o skladnosti tipa zavrnjena, morapriglašeni organ zavrnitev obrazložiti.Pritožbeni postopek mora biti opredeljen v sistemu kakovostipriglašenega organa.6. Vložnik obvesti priglašeni organ, ki hrani tehničnodokumentacijo v zvezi z ES-certifikatom o skladnosti tipa, o vsehspremembah certificiranega izdelka ali zaščitnega sistema, kimorajo dobiti dodatek certifikatu, če lahko te spremembe vplivajona skladnost izdelka z bistvenimi zahtevami ali s predpisanimipogoji za uporabo izdelka. Ta dodatek certifikatu se izda vobliki dodatka k izvirnemu ES-certifikatu o skladnosti tipa.7. Vsak priglašeni organ posreduje drugim priglašenim organominformacije v zvezi z izdanimi ali preklicanimiES-certifikati o skladnosti tipa in njihovimi dodatki.8. Drugi priglašeni organi lahko dobivajo kopije ES-certifikatovo skladnosti tipa in/ali njihovih dodatkov. Priloge certifikatovmorajo biti na voljo tudi drugim priglašenim organom.9. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnostihrani s tehnično dokumentacijo tudi izvode ES-certifikatov oskladnosti tipa in njihovih dodatkov še najmanj deset let poproizvodnji zadnjega kosa opreme ali zaščitnega sistema.Če niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nistaustanovljena v skupnosti, je hranitev tehnične dokumentacije innjeno dajanje na voljo odgovornost osebe, ki je dala izdelek natržišče skupnosti.              PRILOGA IV      MODUL: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODNJE1. Modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjujeobveznosti iz 2. točke, zagotovi in izjavi, da so ti izdelki vskladu s tipom, opisanim v ES-certifikatu o skladnosti tipa, inda izpolnjujejo zahteve te odredbe, ki veljajo zanje.Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti pritrdina vsak kos opreme oznako CE in izda pisno izjavo o skladnosti.Oznaka CE mora imeti identifikacijsko številko priglašenegaorgana, odgovornega za ES-nadzor, kot je določeno v četrtemrazdelku.2. Proizvajalec mora imeti odobren sistem kakovosti zaproizvodnjo, končno preverjanje opreme in preskušanje, kot jedoločeno v tretjem razdelku, pri čemer je pod nadzorom, kot jedoločeno v četrtem razdelku.3. Sistem kakovosti3.1 Proizvajalec vloži vlogo za presojo svojega sistema kakovostiza opremo pri priglašenem organu, ki ga izbere sam.Vloga mora vključevati:- vse podatke o predvideni kategoriji izdelkov,- dokumentacijo o sistemu kakovosti,- tehnično dokumentacijo o certificiranem vzorcu in izvod ES-certifikata o skladnosti tipa.3.2 Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost opreme s tipom,ki je opisan v ES-certifikatu o skladnosti tipa, in z zahtevamidirektive, ki veljajo zanjo.Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih sprejme proizvajalec,morajo biti sistematično in razvidno dokumentirani v oblikizapisanih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumentacija sistemakakovosti mora dovoljevati dosledno interpretacijo programov,načrtov, priročnikov in evidence kakovosti.Zlasti mora vključevati ustrezen opis:- ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti inpooblastil vodstva o kakovosti opreme,- metod, postopkov in sistematskih ukrepov, ki se bodouporabljali v proizvodnji, pri kontroli ter zagotavljanjukakovosti,- preverjanj in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo,med njo in po njej, ter pogostost izvajanja,- evidenc kakovosti, kot so poročila o kontrolah in podatki izpreskusov, kalibracijski podatki, poročila o kvalifikacijahosebja ipd.,- sredstev za spremljanje dosežene kakovosti opreme inučinkovitosti delovanja sistema kakovosti.3.3 Priglašeni organ preveri sistem kakovosti, da ugotovi, aliizpolnjuje zahteve, omenjene v razdelku 3.2. Pri tem predpostaviskladnost s temi zahtevami za sisteme kakovosti, ki uveljavljajousklajene standarde. Skupina za presojo mora vključevati vsajenega člana z izkušnjami pri vrednotenju tehnologije opreme.Postopek vrednotenja mora vključevati inšpekcijski obisk vprostorih proizvajalca. O odločitvi se obvesti proizvajalca.Obvestilo mora vsebovati ugotovitve presoje in utemeljitevodločitve.3.4 Proizvajalec si mora prizadevati za izpolnjevanje obveznosti,ki izhajajo iz sistema kakovosti, kot je bil odobren, invzdrževati sistem, tako da ostaja ustrezen in učinkovit.Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik morata obvestitipriglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vsehnameravanih posodobitvah sistema kakovosti.Priglašeni organ ovrednoti predlagane spremembe in odloči, ali botudi spremenjeni sistem kakovosti izpolnjeval zahteve iz razdelka3.2 ali bo potrebna ponovna presoja.O odločitvi se obvesti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovatiugotovitve pregleda in utemeljitev odločitve.4. Nadzor v odgovornosti priglašenega organa4.1 Namen nadzora je zagotovitev, da proizvajalec ustreznoizpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistemakakovosti.4.2 Proizvajalec mora za kontrolo kakovosti dovoljevatipriglašenemu organu dostop do prostorov za proizvodnjo, kontrolo,preskušanje in skladiščenje, na voljo mu mora dati vse potrebneinformacije, zlasti:- dokumentacijo sistema kakovosti,- evidence kakovosti, kot so poročila o kontroli kakovosti inpodatki iz preskusov, kalibracijski podatki, poročila okvalifikacijah osebja ipd.4.3 Priglašeni organ periodično opravlja presoje in takozagotovi, da proizvajalec vzdržuje in uveljavlja sistemkakovosti, ter o njih izdaja proizvajalcu poročila o presoji.4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca tudinenajavljeno obišče. Med temi obiski lahko po potrebi izvajapreskuse ali poskrbi za izvedbo preskusov, da preveri, če sesistem kakovosti pravilno izvaja. Priglašeni organ izdaproizvajalcu poročilo o kontroli kakovosti in poročilo opreskusih, če jih je opravil.5. Proizvajalec še najmanj deset let po tem, ko je bil izdelanzadnji kos opreme, hrani in daje na voljo državnim organom:- dokumentacijo, omenjeno v drugi alinei razdelka 3.1,- dokumentacijo o posodobitvah, omenjeno v drugem odstavkurazdelka 3.4,- odločitve in poročila priglašenega organa, ki so omenjena vrazdelku 3.4 (zadnji odstavek), razdelku 4.3 in razdelku 4.4.6. Vsak priglašeni organ seznani druge priglašene organe zinformacijami v zvezi z izdanimi in preklicanimi odobritvamisistemov kakovosti.              PRILOGA V         MODUL: PREVERJANJE PROIZVODA1. Modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegovpooblaščeni zastopnik v skupnosti preveri in potrdi, da jeoprema, ki je predmet določb 3. točke, v skladu s tipom, kot jeopisan v ES-certifikatu o skladnosti tipa, in da izpolnjujezahteve te odredbe.2. Proizvajalec ukrene vse, da proizvodni postopek zagotavljaskladnost opreme s tipom, kot je opisan v ES-certifikatu oskladnosti tipa, in z vsemi zahtevami te odredbe, ki veljajozanjo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnostipritrdi oznako CE na vsak kos opreme in izda izjavo o skladnosti.3. Priglašeni organ opravi ustrezne preglede in preskuse, dapreveri skladnost opreme, zaščitnih sistemov in naprav iz 2.člena z zahtevami te odredbe, tako da preveri in preskusi vsakizdelek, kot je omenjeno v četrtem razdelku.Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti hraniizvod izjave o skladnosti še najmanj deset let po tem, ko je bilizdelan zadnji kos opreme.4. Preverjanje s pregledovanjem in preskušanjem vsakega kosaopreme4.1 Vse kose opreme je treba posamič pregledati in opravitiustrezne preskuse, kot je določeno v standardih, omenjenih v 8.členu, ali pa je treba opraviti enakovredne preskuse opreme, dase preveri njena skladnost s tipom, opisanim v ES-certifikatu oskladnosti tipa, in z zahtevami te odredbe.4.2 Priglašeni organ pritrdi ali naroči pritrditev svojeidentifikacijske številke na vsak certificiran kos opreme in izdapisni certifikat o skladnosti po opravljenih preskusih.4.3 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnostizagotovi, da lahko na zahtevo predloži certifikat o skladnosti,ki ga je izdal priglašeni organ.              PRILOGA VI          MODUL: SKLADNOST S TIPOM1. Modul opisuje del postopka, v katerem proizvajalec ali njegovpooblaščeni zastopnik v skupnosti zagotovi in izjavi, da jeoprema v skladu s tipom, ki je opisan v ES-certifikatu oskladnosti tipa, in da izpolnjuje zahteve te odredbe, ki veljajozanjo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnostipritrdi oznako CE na vsak kos opreme in izda pisno izjavo oskladnosti.2. Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodnipostopek zagotavlja skladnost proizvedene opreme s tipom, ki jeopisan v ES-certifikatu o skladnosti tipa, in da izpolnjujezahteve te odredbe.3. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hrani izvodizjave o skladnosti še najmanj deset let po tem, ko je bilizdelan zadnji kos opreme. Če niti proizvajalec niti njegovpooblaščeni zastopnik nista ustanovljena v skupnosti, je zahranitev tehnične dokumentacije in njeno dajanje na voljoodgovorna oseba, ki je dala izdelek na tržišče skupnosti.Za vsak izdelan kos opreme mora proizvajalec ali njegovpooblaščeni zastopnik poskrbeti, da bodo opravljeni preskusiprotieksplozijske zaščite izdelka. Ti preskusi morajo bitiizvedeni v odgovornosti priglašenega organa, ki ga izbereproizvajalec.Proizvajalec med postopkom proizvodnje pritrdi identifikacijskoštevilko priglašenega organa, za katero je le-ta odgovoren.              PRILOGA VII       MODUL: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IZDELKA1. Modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjujeobveznosti iz 2. razdelka, zagotovi in izjavi, da je oprema vskladu s tipom, kot je opisan v ES-certifikatu o skladnosti tipa.Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti pritrdioznako CE na vsak izdelek in izda pisno izjavo o skladnosti.Oznaka CE mora imeti identifikacijsko številko priglašenegaorgana, odgovornega za nadzor, kot je omenjeno v četrtemrazdelku.2. Proizvajalec izvaja odobren sistem kakovosti za končnokontrolo kakovosti in preskušanje opreme, kot je omenjeno vtretjem razdelku spodaj, in je nadzorovan, kot je omenjeno včetrtem razdelku spodaj.3. Sistem kakovosti3.1 Proizvajalec vloži vlogo za presojo svojega sistema kakovostiza opremo pri priglašenem organu, ki ga sam izbere.Vloga mora zajemati:- vse informacije za predvideno kategorijo izdelka,- dokumentacijo o sistemu kakovosti,- tehnično dokumentacijo o certificiranem vzorcu in izvod ES-certifikata o skladnosti tipa.3.2 Vsak kos opreme mora biti pregledan po sistemu kakovosti.Opravljeni morajo biti tudi preskusi, kot določajo standardi iz8. člena, ali enakovredni preskusi za zagotovitev skladnosti zzahtevami te odredbe. Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jihsprejme proizvajalec, morajo biti sistematično in urejenodokumentirani v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil.Dokumentacija sistema kakovosti mora vsebovati doslednointerpretacijo programov kakovosti, načrtov, priročnikov inevidenc.Vsebovati mora ustrezne opise za:- cilje kakovosti in organizacijsko strukturo, odgovornosti inpooblastila vodstva v zvezi s kakovostjo izdelkov,- preglede in preskuse, ki bodo opravljeni po proizvodnji,- načine za spremljanje učinkovitega delovanja sistema kakovosti,- evidence kakovosti, kot so poročila o kontroli kakovosti inpodatki iz preskusov, kalibracijski podatki, poročila okvalifikacijah osebja ipd.3.3 Priglašeni organ preveri sistem kakovosti, da ugotovi, aliizpolnjuje zahteve, omenjene v razdelku 3.2. Pri tem predpostaviskladnost s temi zahtevami za sisteme kakovosti, ki uveljavljajousklajene standarde.Skupina za presojo mora vključevati vsaj enega člana z izkušnjamipri ocenjevanju tehnologije izdelkov. Postopek presoje moravključevati obisk kontrolorjev v prostorih proizvajalca.O odločitvi se obvesti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovatiugotovitve pregleda in presoje ter utemeljitev odločitve.3.4 Proizvajalec si mora prizadevati za izpolnjevanje obveznosti,ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, vzdrževati sistem,da ostaja ustrezen in učinkovit.Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik morata obvestitipriglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vsehnameravanih posodobitvah sistema kakovosti.Priglašeni organ ovrednoti predlagane spremembe in odloči, ali botudi spremenjeni sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve izrazdelka 3.2 ali bo potrebna ponovna presoja.O odločitvi se obvesti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovatiugotovitve pregleda in presoje ter utemeljitev odločitve.4. Nadzor v odgovornosti priglašenega organa4.1 Namen nadzora je zagotovitev, da proizvajalec ustreznoizpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistemakakovosti.4.2 Proizvajalec mora za kontrolo kakovosti dovoljevatipriglašenemu organu dostop do prostorov za kontrolo, preskušanjein skladiščenje ter vse potrebne informacije, zlasti:- dokumentacijo sistema kakovosti,- tehnično dokumentacijo,- evidenco kakovosti, kot so poročila o kontroli kakovosti inpodatki iz preskusov, kalibracijski podatki, poročila okvalifikacijah osebja ipd.4.3 Priglašeni organ periodično opravlja presoje, da zagotovi, daproizvajalec vzdržuje in uveljavlja sistem kakovosti, ter o njihizdaja proizvajalcu poročila o presoji.4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca tudinenajavljeno obišče. Med temi obiski lahko po potrebi izvajapreskuse ali poskrbi za izvedbo preskusov, da preveri, če sesistem kakovosti pravilno izvaja; o tem izda proizvajalcuporočilo o kontroli kakovosti, in če je opravilo preskuse,poročilo o preskusih.5. Proizvajalec še najmanj deset let po tem, ko je bil izdelanzadnji kos opreme, hrani in daje na voljo državnim organom:- dokumentacijo, omenjeno v tretji alinei razdelka 3.1,- dokumentacijo o posodobitvah, omenjeno v drugem odstavkurazdelka 3.4,- odločbe in poročila priglašenega organa, ki so omenjena vrazdelku 3.4, zadnjem odstavku, razdelku 4.3 in razdelku 4.4.6. Vsak priglašeni organ posreduje drugim priglašenim organominformacije v zvezi z izdanimi in preklicanimi odobritvamisistemov kakovosti.             PRILOGA VIII       MODUL: NOTRANJA KONTROLA PROIZVODNJE1. Modul opisuje postopek, po katerem proizvajalec ali njegovpooblaščeni zastopnik v skupnosti, ki prevzema obveznosti,določene v 2. razdelku, zagotovi in izjavi, da oprema izpolnjujezahteve te odredbe, ki veljajo zanjo. Proizvajalec ali njegovpooblaščeni zastopnik v skupnosti pritrdi oznako CE na vsakizdelek in izda pisno izjavo o skladnosti.2. Proizvajalec izdela tehnično dokumentacijo, opisano v 3.razdelku; on ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti johrani zaradi vpogleda pristojnih državnih organov zaradi kontroleše najmanj deset let po tem, ko je bil izdelan zadnji kos opreme.Če niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nistaustanovljena v skupnosti, je za hranitev tehnične dokumentacijein njeno uporabo odgovorna oseba, ki je dala izdelek na tržiščeskupnosti.3. Tehnična dokumentacija mora omogočati preverjanje skladnostiopreme z zahtevami te odredbe. Če je to potrebno za preverjanje,mora zajemati načrtovanje, izdelavo in delovanje izdelka.Vsebovati mora:- splošni opis opreme,- tehnične in proizvodne risbe ter sheme komponent, montažnihdelov, vezij ipd.,- opise in razlage, ki so potrebne za razumevanje teh risb inshem ter delovanja opreme,- seznam standardov, ki so bili uveljavljeni delno ali v celoti,ter opise rešitev, sprejetih za izpolnjevanje varnostnih vidikovte odredbe, kjer standardi niso bili uveljavljeni,- rezultate opravljenih izračunov, pregledov ipd.,- poročila o preskusih.4. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hranita kopijoizjave o skladnosti s tehnično dokumentacijo.5. Proizvajalec ukrene vse, da proizvodni postopek zagotavljaskladnost proizvedene opreme s tehnično dokumentacijo, omenjeno v2. razdelku, in z zahtevami te odredbe, ki veljajo za opremo.              PRILOGA IX          MODUL: PREVERJANJE ENOTE1. Modul opisuje postopek, po katerem proizvajalec ali njegovpooblaščeni zastopnik v skupnosti, ki prevzema obveznosti,določene v 2. razdelku, zagotovi in izjavi, da oprema izpolnjujezahteve odredbe, ki veljajo zanjo. Proizvajalec ali njegovpooblaščeni zastopnik v skupnosti pritrdi oznako CE na vsakizdelek in izda pisno izjavo o skladnosti.2. Priglašeni organ pregleda posamezni kos opreme ali zaščitnisistem in opravi preskuse, kot določajo standardi iz 8. člena,ali enakovredne preskuse, da zagotovi skladnost z zahtevami teodredbe.Priglašeni organ pritrdi ali naroči pritrditev svojeidentifikacijske številke na vsak certificiran kos opreme alizaščitni sistem in izda certifikat o skladnosti po opravljenihpreskusih.3. Namen tehnične dokumentacije je, da omogoči preverjanjeskladnosti z zahtevami odredbe in razumevanje načrta, izdelavein delovanja opreme ali zaščitnega sistema.Dokumentacija mora vsebovati:- splošni opis izdelka,- tehnične in proizvodne risbe ter načrte komponent, montažnihdelov, vezij ipd.,- opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje teh risb innačrtov ter delovanja opreme ali zaščitnega sistema,- seznam standardov, omenjenih v 8. členu, ki so biliuveljavljeni delno ali v celoti, ter opise rešitev, sprejetih zaizpolnjevanje bistvenih zahtev te odredbe, kjer standardi iz 8.člena niso bili uveljavljeni,- rezultate opravljenih izračunov, pregledov ipd.,- poročila o preskusih.PRILOGA XA) Oznaka CEOznaka skladnosti CE je sestavljena iz začetnic "CE" v naslednji obliki:Oznaka CEČe je oznaka pomanjšana ali povečana, morajo biti ohranjena razmerja iz zgornje mrežnerisbe.Različni sestavni deli oznake CE morajo imeti v osnovi enako navpično velikost, ki ne smebiti manjša od 5 mm. Najmanjša velikost je lahko prekršena pri drobni opremi, zaščitnihsistemih ali napravah iz 2. člena.B) Vsebina ES-izjave o skladnostiES-izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje elemente:- 	ime ali identifikacijsko oznako in naslov proizvajalca oziroma njegovega pooblaščenegazastopnika v skupnosti,- 	opis opreme, zaščitnega sistema ali naprave iz 2. člena,- 	vse določbe, ki jih izpolnjujejo oprema, zaščitni sistem ali naprava iz 2. člena,- 	po potrebi ime, identifikacijsko številko in naslov priglašenega organa ter številko ES-certifikata o skladnosti tipa;- 	po potrebi napotilo na usklajene standarde;- 	po potrebi standarde in tehnične specifikacije, ki so bile uporabljene;- 	po potrebi napotilo na druge direktive skupnosti, ki so bile uporabljene;- 	identifikacijo podpisnika, ki je bil pooblaščen, da se zaveže v imenu proizvajalca alinjegovega pooblaščenega zastopnika v skupnosti.              PRILOGA XI MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI PRISTOJNI ORGANI RS     PRI DOLOČANJU ORGANOV ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI1. Organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za izpeljavopreverjanj, ne smejo biti načrtovalec, izdelovalec, dobaviteljali monter opreme, zaščitnih sistemov ali naprav iz 2. člena, kijih preverjajo, niti ne smejo biti pooblaščeni zastopniki nobeneod teh strank. Niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki nesmejo biti vključeni v načrtovanje, izdelavo, trženje alivzdrževanje opreme, zaščitnih sistemov ali naprav iz 2. člena. Topa ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij medproizvajalcem in tem organom.2. Organ in njegovo osebje za izvajanje kontrole opravljajopreverjanja s kar največjo strokovno integriteto in tehničnimznanjem ter ne smejo biti podvrženi pritiskom in spodbudam,zlasti finančnim, ki bi lahko vplivali na njihovo razsodbo ali narezultate kontrole, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, kiimajo interes v rezultatih preverjanja.3. Organ mora imeti na voljo potrebno osebje in ustrezno opremo,ki mu omogoča, da pravilno izvaja administrativne in tehničnenaloge, povezane s preverjanjem; imeti mora tudi dostop doopreme, potrebne za posebno preverjanje.4. Osebje, odgovorno za kontrolo, mora imeti:- dobro tehnično in poklicno usposobljenost,- zadovoljivo poznavanje predpisov v zvezi s preskusi, ki jihizvajajo, in dovolj izkušenj na tem področju,- sposobnost, da izdajajo certifikate, zapise in poročila oizvedbi preskusov.5. Zajamčena mora biti nepristranskost kontrolnega osebja.Njihova nagrajenost ne sme biti odvisna od števila opravljenihpreskusov niti od rezultatov teh preskusov.6. Organ mora imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti zaopravljeno delo, razen če odgovornosti ne prevzema država vskladu z nacionalno zakonodajo ali če je za preskuse neposrednoodgovorna država članica EU.7. Osebje organa mora spoštovati poklicno tajnost v zvezi z vsemiinformacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog (razen nasprotipristojnim upravnim organom države, v kateri izvaja svojodejavnost) po tej odredbi ali katerikoli določbi nacionalnezakonodaje, ki velja zanj.              PRILOGA XII RAZVRSTITEV PROSTOROV, V KATERIH LAHKO NASTANEJO EKSPLOZIVNE              ATMOSFEREUvodna opombaNaslednji sistem razvrstitve se mora uporabiti v prostorih, vkaterih se sprejmejo varnostni ukrepi v skladu s 14., 15., 18. in19. členom.1. Prostori, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfereProstor, v katerem lahko nastane eksplozivna atmosfera v tolikšnikoličini, da so potrebni posebni varnostni ukrepi za varnost invarovanje zdravja delavcev oziroma drugih oseb in njihovegaimetja, je po tej odredbi eksplozijsko ogrožen.Prostor, v katerem se ne pričakuje, da bo nastala tolikšnaeksplozivna atmosfera, da bi bili potrebni posebni varnostniukrepi, je po tej odredbi eksplozijsko neogrožen.Vnetljive ali gorljive snovi so snovi, ki lahko povzročijonastanek eksplozivne atmosfere, razen če je raziskava njihovihlastnosti pokazala, da v zmeseh z zrakom ne morejo povzročitineodvisnega širjenja eksplozije.2. Razvrstitev eksplozijsko ogroženih prostorovEksplozijsko ogroženi prostori so razvrščeni v cone na podlagipogostosti oziroma verjetnosti nastankov in trajanja eksplozivneatmosfere.Obseg ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu z delom A)Priloge XIII, se ugotavlja po tej razvrstitvi.Cona 0Prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesizraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megleprisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.Cona 1Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastaneeksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivihsnovi v obliki plina, hlapov ali megle.Cona 2Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivnaatmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi vobliki plina, hlapov ali megle ne pojavi, če pa se že pojavi, sepojavi le za kratek čas.Cona 20Prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera v obliki oblakagorljivega prahu v zraku prisotna stalno, za daljša obdobja alipogosto.Cona 21Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastaneeksplozivna atmosfera v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku.Cona 22Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivnaatmosfera v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku ne pojavi, čepa se že pojavi, se pojavi le za kratek čas.Opombe1. Plasti, usedline in kupi gorljivega prahu se morajoobravnavati kot vsak drug vir, ki lahko povzroči nastanekeksplozivne atmosfere.2. "Normalno delovanje" pomeni razmere, v katerih se napraveuporabljajo v okviru načrtovanih parametrov.PRILOGA XIIIA) ZAHTEVE ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI IN VAROVANJE ZDRAVJA DELAVCEV, KI SO LAHKOOGROŽENI ZARADI EKSPLOZIVNIH ATMOSFERUvodna opombaObveznosti, predpisane v tej prilogi, veljajo za:- prostore, razvrščene kot eksplozijsko ogrožene v skladu s Prilogo XII, kadar je tozahtevano zaradi lastnosti delovnih mest, delovišč, uporabljene opreme, snovi alinevarnosti, ki jo povzročajo dejavnosti, povezane s tveganji eksplozivnih atmosfer,- opremo za eksplozijsko neogrožene prostore, ki se zahteva za varno delovanjeopreme v eksplozijsko ogroženih prostorih ali jo pomaga zagotoviti.1. Organizacijski ukrepi1.1 Usposabljanje delavcevDelodajalec mora zagotoviti tistim, ki delajo v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere,zadostno in ustrezno usposabljanje v zvezi z varovanjem pred eksplozijami.1.2 Pisna navodila in dovoljenja za delo Kadar se zahteva v elaboratu eksplozijske ogroženosti: - mora delo v eksplozijsko ogroženih prostorih potekati v skladu s pisnimi navodili, kijih izda delodajalec, - se mora za opravljanje tako nevarnih dejavnosti in dejavnosti, ki lahko tako vplivajona drugo delo, da se pojavijo nevarnosti, uporabiti sistem dovoljenj za delo.Dovoljenja za delo mora pred začetkom dela izdati odgovorna oseba.2. Ukrepi protieksplozijske zaščite2.1. Vsako uhajanje in/ali izpust, nameren ali nenameren, vnetljivih plinov, hlapov,megle ali gorljivega prahu, ki lahko povzroči nevarnost eksplozije, se mora ustreznoodvajati ali odstraniti v varen prostor. Če to ni izvedljivo, se mora varno zadržati alinarediti varnega z drugim ustreznim postopkom.2.2. Če eksplozivna atmosfera vsebuje več vrst vnetljivih plinov, hlapov, megle aliprahu, morajo biti zaščitni ukrepi primerni za največje možno tveganje.2.3. Pri preprečevanju nevarnosti vžiga v skladu s 14. členom je treba upoštevati tudielektrostatične naelektritve in razelektritve, pri katerih delavci, oprema oziroma snovidelujejo kot nosilec naboja ali proizvajalec naboja. Delavci morajo imeti ustreznadelovna oblačila in obutev iz materialov, ki ne povzročajo elektrostatičnih naelektritevoziroma razelektritev, zaradi katerih se lahko vžgejo eksplozivne atmosfere.2.4. Naprave, oprema, varnostni sistemi in vse pripadajoče povezovalne priprave selahko uporabljajo samo, če je v elaboratu eksplozijske ogroženosti navedeno, da selahko varno uporabljajo v eksplozivni atmosferi. To velja tudi za opremo inpripadajoče povezovalne priprave, ki po tej odredbi niso oprema ali varnostni sistemi,če lahko njihova vključitev v napeljavo povzroči nevarnost vžiga. Treba je sprejetiukrepe za preprečevanje zamenjav med povezovalnimi pripravami.2.5. Sprejeti je treba vse ukrepe, da so delovno mesto, oprema in vse pripadajočepovezovalne priprave, ki so na voljo delavcem, načrtovani, izdelani, sestavljeni invgrajeni ter se vzdržujejo in uporabljajo tako, da je čim manjše tveganje eksplozije.Če pa vseeno pride do eksplozije, omogočajo nadziranje in omejevanje eksplozije nadelovnem mestu ali opremi. Za taka delovna mesta je treba sprejeti ustrezne ukrepeza zmanjševanje tveganj za delavce zaradi fizikalnih učinkov eksplozije.2.6. Po potrebi je treba delavce vidno in/ali slišno opozoriti, da se umaknejo, predenpride do eksplozije.2.7. Kadar se zahteva v elaboratu eksplozijske ogroženosti, je treba zagotoviti izhodev sili in jih vzdrževati, da lahko delavci ob nevarnosti nemudoma in varno zapustijoogrožene prostore.2.8. Preden se delovno mesto, ki je v prostoru, v katerem lahko nastanejoeksplozivne atmosfere, prvič uporabi, je treba preveriti protieksplozijsko zaščito vceloti. Treba je vzdrževati vse razmere, ki so potrebne za zagotavljanjeprotieksplozijske zaščite. Tako preverjanje mora opraviti organ za ugotavljanjeskladnosti iz 30. člena skladno z zahtevami te odredbe.2.9. Če ocena tveganja pokaže, je treba upoštevati:- če lahko izpad električne energije povzroči dodatne nevarnosti, mora bitiomogočeno varno obratovanje opreme in zaščitnih sistemov neodvisno od ostalegasistema;- obstajati mora možnost varne ročne zaustavitve opreme in zaščitnih sistemov,vključenih v avtomatske procese, ki odstopajo od predvidenih delovnih pogojev. Topa lahko storijo samo delavci, ki so za to pristojni;- pri zasilni zaustavitvi je treba nakopičeno energijo zmanjšati in omejiti kolikormogoče hitro in varno, da ne predstavlja več nevarnosti.B) MERILA ZA IZBIRO OPREME IN VARNOSTNIH SISTEMOVČe ni drugače navedeno v elaboratu eksplozijske ogroženosti, ki temelji na ocenitveganja, je treba opremo in varnostne sisteme za vse prostore, v katerih lahkonastanejo eksplozivne atmosfere, izbrati na podlagi kategorij, opisanih v tej odredbi.V teh conah je treba uporabiti naslednje kategorije opreme, če so primerne za pline,hlape, meglo in/ali prah, kadar je primerno:- v coni 0 ali coni 20, oprema kategorije 1,- v coni 1 ali coni 21, oprema kategorije 1 ali 2,- v coni 2 ali coni 22, oprema kategorije 1, 2 ali 3.PRILOGA XIVOPOZORILNI ZNAK ZA PROSTORE, V KATERIH LAHKO NASTANEJO EKSPLOZIVNE ATMOSFEREOpozorilni znak za prostore, v katerih lahko nastanejo eksplozivneatmosfere, na podlagi tretjega odstavka 18. členaPriloga XIV: Opozorilni znak eksplozivne atmosfereRazločevalne značilnosti:- trikotna oblika,- črne črke na rumenem ozadju s črnim robom (rumen del mora zavzemati vsaj 50 % površine znaka).