Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 21.4.2008

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah

EVA: 2008-2111-0007
Številka: 00713-12/2008/10
Ljubljana, 17.04.2008



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 166. redni seji dne 17.04.2008 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve predloga zakona, ki so usmerjene v korekcijo statusne zakonodaje, ter manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni in s pravom Evropske unije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo.
- mag. Tomaž Jeršič, državni sekretar, Ministrstvo za gospdoarstvo,
- Brane Matjašec, generalni direktor, Ministrstvo za gospodarstvo,
- Saša Štrubelj, svetovalka, Ministrstvo za gospodarstvo.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1


SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2008-2111-0007



Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah ZGD-1B


I UVOD

1 Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Evropsko pravo družb, ki je urejeno z uredbami kot unifikacijskimi predpisi, predvsem pa z direktivami kot harmonizacijskimi predpisi, je zelo dinamično. Nenehno se sprejemajo nove uredbe in direktive, zelo pomembna pa je tudi praksa evropskega sodišča, ki s svojimi judikati dopolnjuje vsebinsko ureditev v direktivah. Poleg sprejemanja novih direktiv pa je še bolj značilno nenehno spreminjanje in dopolnjevanje obstoječih direktiv. Vse to vpliva na nacionalno zakonodajo držav članic, ki morajo kontinuirano usklajevati svojo zakonodajo in druge predpise in jih torej spreminjati oziroma dopolnjevati ali pa zaradi implementacije sprejemati nove predpise. Področje prava gospodarskih družb je v Sloveniji v glavnem urejeno v Zakonu o gospodarskih družbah. Le-ta se je v preteklosti večkrat spreminjal, predvsem v zadnjem obdobju ravno zaradi prilagajanja in usklajevanja z evropskim pravom družb. Tako je novi ZGD-1, sprejet v letu 2006, povsem na novo uvedel Societas Europaea kot nadnacionalno pravnoorganizacijsko obliko gospodarske družbe – Evropske delniške družbe, hkrati pa je uvedel evro in kosovne delnice ter omogočil enotirni sistem upravljanja v delniških družbah. S prvo novelo ZGD-1A, ki je bila sprejeta januarja 2008, pa se je opravila uskladitev z Deseto direktivo o čezmejnih združitvah kapitalskih družb, ki omogoča takoimenovane čezmejne združitve, to je spojitve in pripojitve domačih kapitalskih družb s kapitalskimi družbami drugih držav članic. V letu 2008 ponovno izteče rok za uskladitev z več direktivami EU s področja prava družb, bolje rečeno z njihovimi spremembami, predvsem tistimi, ki urejajo vprašanje bilančnega oziroma računovodskega prava ter procesov poenostavitve evropskega prava družb z ukrepi, ki poenostavljajo določene korporacijskopravne institute. Tako je do konca leta 2008 treba implementirati: 1. Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS, katere rok za implementacijo se izteče 28. junija 2008 (člen 53 direktive);
2. Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi štirih bilančnih oziroma računovodskih direktiv EU, to je: o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic – rok za uskladitev se izteče 5. septembra 2008 (člen 5 direktive);
3. Direktivo 2006/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o spremembi direktive Sveta 77/91/EGS glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala – rok za uskladitev poteče 15. aprila 2008 (člen 2 direktive); ter
4. Direktivo 2007/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb – rok za uskladitev poteče 31. decembra 2008 (člen 4 direktive).
S temi spremembami direktiv se bistveno ne posega v samo koncepcijo posameznih institutov s področja evropskega prava družb in v tem okviru bilančnega in računovodskega prava, pač pa se nekateri instituti in postopki podrobneje opredeljujejo z namenom večje učinkovitosti in varstva upnikov ter družbenikov po eni strani, po drugi strani pa tudi omogoča poenostavitve izvedbenih postopkov v gospodarskih družbah. V teh spremenjenih direktivah so tudi številne opcijske možnosti, ki so na voljo državam članicam, da se jih poslužijo in izberejo pri implementaciji direktiv v nacionalno zakonodajo, kot jim to najbolj ustreza glede na njihov pravni sistem in ostale relevantne okoliščine. Kljub temu, da je torej ZGD-1 in ostali predpisi s področja prava družb v širšem smislu, vključno s Slovenskimi računovodskimi standardi, zakonodajo o prevzemih, zakonodajo o sodnem registru in drugi, promtno usklajevan z evropskimi predpisi, pa je treba opraviti uskladitev tudi s temi »najnovejšimi« spremembami, s katerimi seveda še ni usklajen, ker so se direktive sprejemale bodisi po sprejetju novega ZGD-1 ali pa vzporedno z njegovim spreminjanjem in jih zato tudi ni bilo mogoče vključiti v tedanje zakonsko besedilo. Podobna je situacija v drugih državah članicah, ki morajo svoje pravo zaradi teh direktiv prav tako sproti spreminjati. Pri tem nekatere države članice (naprimer Nemčija) naprimer svoje delniško pravo tudi večkrat letno spremenijo oziroma zaradi spremembe ene direktive letno spremenijo kar večje število svojih zakonov, ki urejajo ta vprašanja (podrobneje glej primerjalnopravno ureditev v Nemčiji). Tudi s temi spremembami direktiv EU in ZGD-1 se proces spreminjanja evropskega prava družb in s tem tudi potrebnega usklajevanja slovenskega ZGD-1 in drugih predpisov ne bo končal. Tako je bila dne 11. julija 2007 že sprejeta direktiva 2007/63/Evropskega parlamenta in Sveta o (čezmejnem) uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, s katero bo v nadaljevanju prav tako treba usklajevati ZGD-1, vendar je rok uskladitve vezan na avgust 2007. V EU pa se pripravljajo še drugi novi predpisi, sprejem Štirinajste direktive o prenosu sedeža, uredba o evropski družbi z omejeno odgovornostjo in drugi. Vse bolj pa so študije usmerjene v poenostavitev prava ter izboljšanje normativnega urejanja.

2 Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona


Cilj
ZGD-1B je uskladitev slovenskega pravnega reda z direktivami EU, ki so bile sprejete v letih 2006 in 2007, in so spremenile direktive s področja prava družb, še predvsem z bilančno-računovodskega področja, in katerih rok za implementacijo se izteče v letu 2008. Gre za uskladitev z naslednjimi direktivami: 1. Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS, katere rok za implementacijo se izteče 28. junija 2008 (člen 53 direktive);
2. Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi štirih bilančnih oziroma računovodskih direktiv EU, to je: o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic – rok za uskladitev se izteče 5. septembra 2008 (člen 5 direktive);
3. Direktivo 2006/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 06. septembra 2006 o spremembi direktive Sveta 77/91/EGS glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala – rok za uskladitev poteče 15. aprila 2008 (člen 2 direktive); ter
4. Direktivo 2007/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb – rok za uskladitev poteče 31. decembra 2008 (člen 4 direktive).

Pri uskladitvi zakonskega besedila se kot osnovna upoštevajo načelo enakopravnega obravnavanja delničarjev, doslednega varstva upnikov, manjšinskih družbenikov in delničarjev ter poenostavitve in učinkovitost postopkov organiziranja in poslovanja gospodarskih družb. Takoimenovana »revizijska direktiva« – Direktiva 2006/43/ES, ki je razveljavila bivšo Osmo direktivo o revizijah – Direktivo Sveta 84/253/EGS, bo v slovenski pravni red implementirana z novim Zakonom o revidiranju, ker direktiva substančno ureja obvezne revizije za letne in konsolidirane računovodske izkaze. Splošna načela o revidiranju letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov so urejena v ZGD-1. Ta direktiva pa med drugim tudi celovito ureja obveznost oblikovanja revizijskih komisij v javnih družbah, opredeljuje njihovo sestavo in njihove pristojnosti ter razmerje med organi družbe in revizorji. To vprašanje je predmet ZGD-1, zato se bosta s to novelo ZGD-1B implementirali določbi členov 41 in 42 te direktive, ki se nanašata na revizijske komisije v javnih gospodarskih družbah, prav tako pa se bo implementiral člen 49 direktive, ki v majhnem segmentu spreminja Četrto bilančno direktivo in Sedmo direktivo o konsolidiranih bilancah na področju zagotavljanja oziroma razkrivanja plačil revizorjem v letnih poročilih gospodarskih družb. Nacionalne združitve gospodarskih družb so urejene v Tretji direktivi, delitve v Šesti direktivi ter čezmejne združitve v Deseti direktivi. Z vsemi temi direktivami je ZGD-1 že usklajen. V letu 2007 je nova direktiva spremenila Tretjo in Šesto direktivo in zahteva določene poenostavitve v postopkih združitev. Tudi s substančnimi zahtevami te nove direktive je obstoječi ZGD-1 že usklajen. Zaradi tega je treba tudi to dejstvo formalno vključiti v zakonski tekst (zaradi zahtev direktive) ter deklaratorno ugotoviti implementacijo Direktive 2007/63/ES glede možnosti opustitve revizijskega poročila ob združitvi ali delitvi delniških družb v primeru, če se temu odpovedo vsi družbeniki vseh udeleženih družb. V skladu z možnostjo Tretje direktive o združitvah gospodarskih družb – Direktiva Sveta 78/855/ES – se z novelo ZGD-1 tudi izrecno normira možnost oddelitve po poti takoimenovane izčlenitve, kjer delnice oddeljene družbe pridobi matična oziroma prenosna družba.

Poglavitne rešitve
zakona se nanašajo na implementacijo evropskih direktiv v slovenski pravni red in sicer poenostavitev določenih institutov (vrednotenje stvarnih vložkov, pridobivanje in financiranje lastnih delnic, varstvo upnikov v primeru zmanjšanja vpisanega kapitala), zvišanje kriterijev za razvrščanje družb po velikosti (za majhne in srednje družbe), razkrivanje zunajbilančnih operacij, razkrivanje transakcij, v katere je družba vstopila s povezanimi družbami in osebami, kolektivna odgovornost članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družbe v zvezi s pripravo in objavo letnih računovodskih izkazov in letnega poročila.

2.1 Posamezne poglavitne rešitve 2.1.1 Poglavitne rešitve in normativni koncept Direktive 2006/68/ES o spremembah Druge kapitalske direktive Direktiva 2006/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o spremembi Direktive Sveta 77/91/EGS glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/68/ES) bistveno spreminja štiri institute (področja) Druge direktive Sveta z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (77/91/EGS) (v nadaljnjem besedilu: Druga direktiva), in sicer: 1. vrednotenje stvarnih vložkov oziroma potrebo po njihovem vrednotenju s strani neodvisnega izvedenca; 2. pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine; 3. financiranje pridobivanja lastnih delnic; in 4. varstvo upnikov v primeru zmanjšanja vpisanega (osnovnega) kapitala. Direktiva 2006/68/ES ureditev teh institutov (upravičeno) poenostavlja, vendar hkrati uvaja nove varovalne mehanizme, ki preprečujejo zlorabe v škodo (manjšinskih) delničarjev in upnikov. Direktiva 2006/68/ES torej ne spreminja (zmanjšuje) stopnje varstva morebiti ogroženih skupin, temveč (le) tehniko uresničevanja tega varstva, ki je prirejena novi (boljši) ureditvi. Spremembe (ob hkratnem varovanju manjšinskih delničarjev in upnikov) izboljšujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarskih družb, saj v skladu s spremembami gospodarske družbe lažje, promptneje in z manj stroški učinkoviteje odreagirajo na spremembe na trgu.

a) Stvarni vložki
V skladu s členom 10 Druge direktive je načeloma vsako prispevanje stvarnih vložkov predmet pregleda s strani neodvisnega izvedenca (revizorja; prvi do tretji odstavek člena 10 Druge direktive). Novi člen 10a, uveden z Direktivo 2006/68/ES, relativizira to zahtevo. Na podlagi člena 10a je postala uporaba prvega do tretjega odstavka člena 10 Druge direktive subsidiarna. Pregled stvarnih vložkov s strani neodvisnega izvedenca ni več potreben takrat, ko je stvarni vložek že bil pregledan s strani neodvisnega izvedenca ali ko je vrednost stvarnega vložka ustrezno določljiva na drug (cenejši in lažje dostopen, vendar enako kvaliteten) način. Tako pregled stvarnih vložkov s strani neodvisnega izvedenca ni potreben v naslednjih primerih: - predmet stvarnega vložka so prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, njihova vrednost pa je določena kot tehtana povprečna cena, po kateri se je z njimi trgovalo na organiziranem trgu v določenem obdobju, ki ga (obdobje) določi nacionalna zakonodaja in ki se konča pred učinkovanjem prispevanja stvarnega vložka;
- predmet stvarnega vložka je že bil predmet pregleda (vrednotenja) s strani neodvisnega izvedenca, pri čemer je bila poštena vrednost določena na datum, ki ni starejši od 6 mesecev pred učinkovanjem prispevanja stvarnega vložka, in je bilo vrednotenje izvedeno v skladu s splošno sprejetimi standardi vrednotenja in načeli države članice, ki veljajo za prispevani predmet stvarnega vložka;
- poštena vrednost stvarnega vložka je razvidna iz letnega poročila (zakonskega zaključnega računa) prejšnjega poslovnega leta in to letno poročilo je bilo predmet revizije v skladu z evropskimi pravili.
Čeprav je v navedenih primerih mogoče zanesljivo določiti pošteno vrednost stvarnega vložka, Direktiva 2006/68/ES še vseeno zapoveduje (dodatni) pregled stvarnega vložka s strani neodvisnega izvedenca (uporabijo se torej prvi do tretji odstavek člena 10 Druge direktive), če pride do spremenjenih okoliščin, ki lahko bistveno vplivajo na pošteno vrednost predmeta stvarnega vložka na datum učinkovanja njegovega prispevanja. Takšen dodatni pregled predmeta stvarnega vložka lahko zahteva poslovodstvo družbe (v primeru prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga) ter poslovodstvo družbe ali manjšinski delničarji (v drugih dveh primerih). Poleg te varovalke Direktiva 2006/68/ES določa še dve dodatni varovalki za primer, ko stvarni vložki niso predmet pregleda s strani neodvisnega izvedenca, in sicer: - potrebno je opraviti ustrezna razkritja v zvezi s prispevanjem stvarnega vložka, z vsebino tega razkritja, kot jo določa Direktiva 2006/68/ES, pri čemer Direktiva 2006/68/ES določa še posebno vsebino tega razkritja, ko gre za povečanje osnovnega kapitala na podlagi odobrenega kapitala (prvi in drugi odstavek člena 10b); in
- nacionalna zakonodaja mora določiti kogentni pregled legalnosti izvedbe postopka prispevanja stvarnega vložka brez pregleda s strani neodvisnega izvedenca, to kontrolo pa lahko izvaja sodni ali kateri drugi oblastveni organ.

b) Pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine
Direktiva 2006/68/ES je bistveno spremenila prvi odstavek člena 19 Druge direktive. Prejšnja ureditev je na tem mestu določala minimalne zahteve, ki so jih države članice lahko poljubno zaostrovale in širile. Nov prvi odstavek člena 19 Druge direktive je razdeljen v dva pododstavka. Prvi pododstavek določa tiste pogoje, ob katerih lahko družba lastne delnice pridobiva. Če države članice dopuščajo družbam, da pridobivajo lastne delnice, morajo pridobivanje lastnih delnic vezati na pogoje iz prvega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive. V tem pododstavku je glede na prejšnji prvi odstavek Druge direktive odpadla 10 % meja lastnih delnic. Pridobivanje lastnih delnic je sedaj omejeno le z viri, ki jih je dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem. K virom, ki jih ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem, sodijo tudi rezerve za lastne delnice (točka (b) prvega odstavka člena 22 Druge direktive). Prav tako je bil podaljšan (maksimalen) rok, za katerega je mogoče podeliti pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic, in sicer je bil ta rok podaljšan iz 18 mesecev na 5 let, natančen čas trajanja pa določi nacionalna zakonodaja. Drugi pododstavek vsebuje zaključen katalog pogojev, na katere lahko države članice dodatno vežejo pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine. Ta pododstavek je opcijski. Države članice lahko njegove pogoje inkorporirajo v nacionalno zakonodajo ali ne. Ta pododstavek določa meje svobode, ki je državam članicam na voljo v zvezi uvajanjem ali ohranitvijo omejitev pri pridobivanju lastnih delnic. Katalog drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive je torej seznam dovoljenih pogojev, na katere lahko države članice vežejo pridobivanje lastnih delnic, vendar države članice hkrati ne smejo določiti strožjih pogojev ali pogojev druge vrste. Prvi odstavek člena 19 Druge direktive sedaj torej ne vsebuje le minimalnih predpostavk za pridobivanje lastnih delnic, temveč hkrati določa skrajne meje poseganju nacionalne zakonodaje v pridobivanje lastnih delnic. Uvodni stavek prvega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive posebej poudarja upoštevanje načela enakega položaja delničarjev in evropskih pravil o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji. Ta pravila je torej potrebno upoštevati poleg pravil o dovoljenem pridobivanju lastnih delnic. Tovrstno navajanje pa je vendarle zgolj deklaratornega (opominjajočega) značaja. Enaka obravnava delničarjev je kot splošno pravilo (načelo), ki ga morajo upoštevati države članice, normirana v členu 42 Druge direktive. Pravila o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji so predmet posebnih pravil, ki urejajo kapitalske trge. Delniškopravnih pravil zato ni potrebno posebej obremenjevati s tovrstnimi določbami, saj je (posebna) naloga in namen pravil kapitalskega trga, da ustrezno uredijo tudi to področje. Z Direktivo 2006/68/ES je bila črtana 10 % maksimalna meja lastnih delnic iz dosedanje točke (b) prvega odstavka člena 19 Druge direktive. Namesto tega Druga direktiva sedaj državam članicam ponuja opcijo (točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive), da določijo zgornjo dovoljeno mejo, ki jo lahko dosegajo lastne delnice (nominalni oziroma pripadajoči znesek). Ta meja ne sme biti nižja od 10 % vpisanega kapitala. Meja, ki jo določa prvi stavek drugega odstavka 247. člena ZGD-1, je torej spodnja dovoljena meja. Točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive določa, da se v 10 % mejo vštevajo »pridobljene delnice« in »že prej pridobljene delnice«. Glede na nedvoumen besedni zapis uvodnega stavka drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive (»pridobitve v smislu prvega pododstavka«) so »pridobljene delnice« tiste delnice, ki so pridobljene na podlagi pooblastila skupščine. Lastne delnice, ki so pridobljene na podlagi drugega ali tretjega odstavka člena 19 ali člena 20 Druge direktive, niso »pridobljene delnice« v smislu določb o zgornji dovoljeni meji lastnih delnic. Vsekakor lahko nacionalna zakonodaja določi, da so »že prej pridobljene delnice« vse lastne delnice, ki so pridobljene na podlagi (katerihkoli) drugih izjem za pridobivanje lastnih delnic, in jih družba še vedno ima. V 10 % mejo se torej lahko vštevajo vse lastne delnice, ki jih družba ima ob pridobitvi lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine, ne glede na to, na podlagi katere izjeme so bile pridobljene. Na vprašanje, ali je lahko nacionalna zakonodaja manj omejujoča (bolj »velikodušna«) v zvezi z 10 % mejo, v tem smislu, da se vanjo ne vštevajo vse lastne delnice, ki jih družba še ima, je potrebno odgovoriti pritrdilno. Direktiva 2006/68/ES želi liberalizirati in razširiti pridobivanje lastnih delnic, katalog drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive pa omejuje to liberalizacijo na ta način, da določa meje svobode, ki je državam članicam na voljo v zvezi z omejevanjem pridobivanja lastnih delnic. Čez te meje države članice ne smejo poseči, manjše omejevanje (od s temi mejami določenega) pa ni v nasprotju z liberalizacijo pridobivanja lastnih delnic. Z »velikodušnostjo« države članice manj omejujejo pridobivanje lastnih delnic, kot bi to v skladu z Drugo direktivo lahko storile. S tem, ko je odpadla obvezna 10 % meja za lastne delnice, se je odprla možnost, da nacionalne zakonodaje tudi za delnice, ki so pridobljene na podlagi drugega in tretjega odstavka člena 19 Druge direktive (torej na podlagi prve in druge alinee prvega odstavka 247. člena ZGD-1), to mejo povečajo ali popolnoma odpravijo. Države članice pa lahko pridobivanje lastnih delnic zaradi preprečitve škode in pridobivanje delavskih delnic tudi vežejo na enako strogo mejo, kot velja za pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine. Pri oblikovanju meje v zvezi z lastnimi delnicami je potrebno upoštevati, da je izjeme za pridobivanje lastnih delnic iz člena 20 Druge direktive mogoče popolnoma razbremeniti omejitev člena 19 Druge direktive, prav tako pa je sedaj možno za pridobivanje lastnih delnic na podlagi člena 20 Druge direktive določiti druge ali daljnosežnejše omejitve od tistih iz člena 19 Druge direktive. Točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive omejuje svobodo držav članic le pri delnicah, ki so pridobljene na podlagi pooblastila skupščine (torej na podlagi 8. alinee prvega odstavka 247. člena ZGD-1). Ta določba Druge direktive ne izključuje uvedbe ali ohranitve strožje meje za lastne delnice, ki so pridobljene na podlagi dejanskega stanja, za katerega evropsko pravo ne predpostavlja pooblastila skupščine. Če skupščina pooblasti poslovodstvo za pridobivanje lastnih delnic, mora hkrati določiti delež delnic, ki jih družba lahko pridobi in ki ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala (prvi stavek 8. alinee prvega odstavka 247. člena ZGD-1). Gre torej za tisto količino lastnih delnic, ki jo družba lahko pridobi. Tako kot prej (pred uveljavitvijo Direktive 2006/68/ES), tudi sedaj Druga direktiva (točka (a) prvega pododstavka prvega odstavka člena 19) določa, da mora skupščina, ko podeli pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic, določiti tudi maksimalno število lastnih delnic, ki se lahko pridobijo na podlagi njenega pooblastila. Sama določba pa najvišjega števila (meje) lastnih delnic, ki se lahko pridobijo, ne določa. To število mora torej določiti skupščina, ker pa je prejšnji prvi odstavek člena 19 Druge direktive določal le minimalne predpostavke za pridobivanje lastnih delnic, je bilo državam članicam dovoljeno, da določijo strožje in dodatne pogoje. V skladu z novim prvim odstavkom člena 19 Druge direktive lahko države članice omejijo pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine le v okviru možnosti, ki jim jih daje drugi pododstavek prvega odstavka člena 19 Druge direktive. Točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive omogoča državam članicam, da določijo mejo stanja lastnih delnic, torej tistih delnic, ki jih družba ima, in ne mejo tistih delnic, ki jih družba lahko pridobi. Slednjo mejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive določa skupščina, države članice pa v skladu z novim drugim pododstavkom prvega odstavka člena 19 Druge direktive te pristojnosti skupščine ne smejo podvreči dodatni omejitvi, saj tovrstna omejitev ni predvidena v katalogu iz drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive. Povedano z drugimi besedami, zahteve, da mora nacionalno pravo določiti, da mora skupščina določiti najvišje dovoljeno število lastnih delnic, ki jih lahko družba pridobi, ni dovoljeno vezati na dodatne pogoje, ki bi se nanašali na količino (število) lastnih delnic, ki se lahko pridobijo. Točka (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive določa možnost določitve meje stanja lastnih delnic in ne meje lastnih delnic, ki jih lahko družba pridobi. Meja iz 8. alinee prvega odstavka 247. člena ZGD-1 člena omejuje poslovodstvo (družbo) pri pridobivanju lastnih delnic na ta način, da družba ne more pridobiti skupaj več kot 10 % lastnih delnic. Ne gre za pomično (prosto) mejo v tem smislu, da bi jo bilo mogoče z odsvajanjem ali umikanjem lastnih delnic zmanjševati in s ponovnimi pridobitvami lastnih delnic ponovno doseči. Učinek te določbe torej preprečuje poslovodstvu, da bi preko odsvajanja ali umikanja lastnih delnic (vedno znova) zmanjševalo mejo pridobljenih lastnih delnic in jo s kasnejšimi pridobitvami ponovno doseglo. Meja iz drugega odstavka 247. člena ZGD-1 je meja, ki se nanaša na stanje lastnih delnic. Učinek te meje je (popolnoma) drugačen od meje iz 8. alinee prvega odstavka 247. člena ZGD-1. Meja iz drugega odstavka 247. člena ZGD-1 sama po sebi ne onemogoča, da bi poslovodstvo pridobilo število lastnih delnic, ki presega to mejo, če le poslovodstvo delnice (sproti) odsvaja ali umika in tako skrbi za to, da njihovo stanje nikoli ne preseže te meje. Po drugem odstavku 247. člena ZGD-1 je to stanje lahko največ enako 10 % osnovnega kapitala. V skladu z Drugo direktivo nacionalna zakonodaja torej ne more posegati v svobodo skupščine pri določanju tiste količine lastnih delnic, ki jih družba lahko pridobi. Skupščini se tako zagotavlja avtonomen manevrski prostor pri tovrstnih odločitvah. Dokaz temu je tudi dejstvo, da 10 % meja ni določena v točki (ii) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive, po katerem je mogoče določiti, da morajo biti pogoji za pridobivanje lastnih delnic določeni v statutu družbe. O spremembah statuta odloča skupščina. ZGD-1 nedovoljeno omejuje svobodo skupščine pri podelitvi pooblastila za pridobivanje lastnih delnic s tem, ko določa, da je največji delež lastnih delnic, ki jih družba lahko pridobi, 10 % osnovnega kapitala. To določbo bo zato potrebno črtati iz ZGD-1. V skladu z Drugo direktivo je dovoljena le meja iz točke (i) drugega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive. Ta meja je (že) določna v drugem odstavku 247. člena ZGD-1. V skladu s členom 2 Direktive 2006/68/ES bo potrebno ZGD-1 uskladiti (črtati navedeno določbo) do 15. aprila 2008. Za delnice, ki so pridobljene na podlagi drugega in tretjega odstavka člena 19 ali na podlagi člena 20 Druge direktive oziroma na podlagi 1. do 7. alinee prvega odstavka 247. člena ZGD-1, lahko nacionalna zakonodaja določi (tudi) omejitev pridobivanja lastnih delnic po vzoru prvega stavka 8. alinee prvega odstavka 247. člena ZGD-1. Prvi pododstavek prvega odstavka člena 19 Druge direktive določa tiste predpostavke, ob katerih je družbam sploh dovoljeno pridobivati lastne delnice. Poleg tega, da zaradi pridobitve lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine za pridobivanje lastnih delnic ne sme priti do zmanjšanja neto sredstev pod določen minimum (točka (b) prvega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive) in da lahko družba na podlagi pooblastila skupščine za pridobivanje lastnih delnic pridobi le polno vplačane lastne delnice (točka (c) prvega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive), mora skupščina določiti podrobnosti v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic, točka (a) prvega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive pa določa minimalne vsebinske postavke, ki jih mora skupščina pri določitvi teh podrobnosti določiti. V skladu s točko (a) prvega pododstavka prvega odstavka člena 19 Druge direktive mora skupščina določiti: - najvišje število delnic, ki se lahko pridobijo (ta meja je v slovenskem pravnem redu sedaj dodatno maksimirana (v nasprotju z Drugo direktivo) v 8. alinei prvega odstavka 247. člena ZGD-1);
- trajanje pooblastila (odobritve) za pridobivanje lastnih delnic; in
- najnižje in najvišje nadomestilo, če se lastne delnice pridobijo odplačno.
Člen 19 Druge direktive ureja pridobitev lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine in za takšno pridobitev lastnih delnic določa navedene minimalne predpostavke, ob katerih je pridobivanje lastnih delnic dopustno, in hkrati skrajno mejo, do katere lahko nacionalna zakonodaja omejuje pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine. Povedano z drugimi besedami, navedeni člen Druge direktive ne ureja odsvajanja lastnih delnic. Osma alinea prvega odstavka 247. člena ZGD-1 med drugim določa, da se pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic smiselno uporabljajo določbe 337. člena ZGD-1, ki urejajo prednostno pravico delničarjev do novih delnic v primeru povečanja osnovnega kapitala z vložki. Smiselna (položaju primerna) uporaba teh določb v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine pomeni, da mora družba pri pridobivanju lastnih delnic te proporcionalno pridobivati od delničarjev, smiselna (položaju primerna) uporaba teh določb v zvezi z odsvajanjem lastnih delnic, ki so bile pridobljene na podlagi pooblastila skupščine, pa pomeni, da jih mora družba proporcionalno odsvajati delničarjem.

c) Financiranje pridobivanja lastnih delnic – finančna asistenca
Finančna pomoč tretjim osebam zaradi pridobivanja lastnih delnic je sedaj po direktivi možna tudi takrat, kadar ne gre za finančne organizacije, delavske delnice (drugi odstavek člena 23 Druge direktive) ali investicijske družbe (tretji odstavek člena 23 Druge direktive). Družba torej lahko splošno nudi finančno pomoč tretjim osebam pri pridobivanju njenih lastnih delnic, vendar le pod pogoji (varovalkami), ki jih določa spremenjen prvi odstavek člena 23 Druge direktive, in sicer: - poslovodstvo je odgovorno za izvršitev poslov v zvezi s takšno finančno pomočjo;
- takšni posli se morajo izvršiti pod poštenimi tržnimi pogoji, še posebej v zvezi z obrestmi in zavarovanji, ki jih prejme družba zaradi danih posojil in predujmov;
- potrebno je preveriti kreditno sposobnost tretje osebe, kateri se nudi finančna pomoč;
- posli finančne pomoči morajo biti predhodno odobreni s strani skupščine;
- poslovodstvo mora skupščini predložiti pisno poročilo v zvezi s posli finančne pomoči in ga razkriti na predpisan način;
- skupni znesek finančne pomoči tretjim osebam ne sme zmanjšati neto premoženja pod znesek vpisanega (vpoklicanega) kapitala in rezerv, ki jih ni dopustno razdeliti delničarjem, pri čemer se upoštevajo tudi vsa morebitna zmanjšanja neto premoženja, ki so nastopila zaradi pridobitve lastnih delnic s strani družbe same ali za njen račun v skladu s členom 19;
- družba mora na pasivi bilance stanja oblikovati rezerve, ki se ne smejo razdeliti delničarjem, v višini skupnega zneska zagotovljene finančne pomoči;
- tretja oseba, ki s finančno pomočjo družbe pridobi lastne delnice družbe v smislu prvega odstavka člena 19 Druge direktive ali ki vpiše delnice družbe v postopku povečanja osnovnega kapitala družbe, mora pridobiti ali vpisati delnice po pošteni ceni.
Dodatna varovalka je vzpostavljena za primer, ko je finančne pomoči deležna oseba, ki je v določenem posebnem razmerju z družbo (naprimer član poslovodstva, oseba, ki deluje v imenu takega člana poslovodstva – krog oseb je naveden v novem členu 23a Druge direktive). V takem primeru mora nacionalna zakonodaja zagotoviti ustrezne mehanizme, ki morajo onemogočati, da bi posel finančne pomoči bil v nasprotju z interesi družbe.

d) Varstvo upnikov v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala Sprememba prvega odstavka člena 32 enako kot prejšnji prvi odstavek člena 32 zagotavlja varstvo upnikov v primeru zmanjšanja vpisanega kapitala družbe, in sicer tako, da imajo vsaj tisti upniki, katerih terjatve so nastale pred objavo vpisa odločitve o zmanjšanju (sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala), pravico do zavarovanja za tiste njihove terjatve, ki do takrat še niso zapadle. To pravico lahko nacionalna zakonodaja izključi le tedaj, kadar upnik že ima primerno zavarovanje ali kadar takšno zavarovanje glede na premoženje družbe ni potrebno. Pod kakšnimi pogoji se bodo izvajale te pravice upnikov, določi nacionalna zakonodaja države članice. Direktiva pa na tem mestu določa minimum varstva, ki dokazno breme za upravičenost do varstva prevaljuje na upnike. Kot minimum varstva upnikov mora nacionalna zakonodaja namreč določiti, da lahko upniki pri upravnem ali sodnem organu zaprosijo za ustrezno zavarovanje, če lahko verjetno izkažejo, da je zaradi zmanjšanja vpisanega kapitala ogrožena izpolnitev njihovih terjatev in da niso dobili primernega zavarovanja s strani družbe.

2.1.1.1 Poglavitne rešitve predloga zakona za implementacijo spremenjene Druge (kapitalske) direktive
Zaradi implementacije Direktive 2006/68/ES, ki spreminja Drugo kapitalsko direktivo glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, novela ZGD-1B spreminja in dopolnjuje tri institute, to je: - obveznost revizijskega pregleda stvarnih vložkov pri ustanovitvi in poustanovitvi delniške družbe ter pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki;
- pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine; ter
- varstvo upnikov pri efektivnem zmanjšanju osnovnega kapitala.
V skladu z možnostmi po direktivi se poenostavljajo postopki vlaganja stvarnih vložkov in opušča dolžnost ponovnega vrednotenja in revizijskega pregleda v treh primerih, to je: - če so predmet stvarnega vložka prenosljivi tržni vrednostni papirji;
- če je predmet stvarnega vložka že bil predhodno vrednoten in revizijsko pregledan; ter
- če je poštena vrednost stvarnega vložka razvidna iz revidiranega letnega poročila gospodarske družbe.
Kljub temu pa se zaradi varstva upnikov ter zaradi varstva manjšinskih delničarjev določa obvezno vrednotenje in revizijski pregled v primeru spremenjenih okoliščin ter kadar to zahteva kvalificirana manjšina delničarjev. V zvezi s številnimi opcijskimi možnostmi, ki jih ponuja direktiva za manj omejujoče postopke in pogoje pridobivanja lastnih delnic, vključno s finančno asistenco s strani družbe, kjer se omejitve vežejo le na sposobnost družbe, da takšno pridobivanje lastnih delnic financira iz razpoložljivih nerazdeljenih dobičkov, s čemer so varovani upniki, se sprememba po predlogu novele zakona nanaša le na možnost pridobivanja lastnih delnic na podlagi izjeme po 8. alinei prvega odstavka 247. člena ZGD-1, to je na podlagi pooblastila skupščine. V tej zvezi se v skladu z direktivo poudarja obveznost uresničevanja načela enakopravnega obravnavanja delničarjev pri takšnem pridobivanju lastnih delnic, načel neposeganja v ureditev tržnih zlorab in upoštevanja pogojev poslovanja v skladu z novim Zakonom o trgu finančnih instrumentov. V skladu z določbami direktive se določa čas pooblastila za obdobje 36 mesecev (zgornja meja po direktivi je 5 let), omejitev stanja zalog lastnih delnic pa je vezana na 10 % od skupnega števila delnic. Zakon pa ne širi možnosti pridobivanja lastnih delnic ter ne širi možnosti finančne asistence družbe pri tem, čeprav direktiva opcijsko ponuja te rešitve. Sedanja restriktivna ureditev ZGD-1 je namreč glede na obstoječo prakso ustrezna, tudi primerjalno pravno gledano po vzoru držav, ki jim ZGD-1 sledi (Nemčija in Avstrija). Zaradi varstva upnikov in družbe pred nezakonito pridobitvijo lastnih delnic zakon podrobneje opredeljuje korporacijskopravno naravo družbinega vrnitvenega zahtevka. Pri efektivnem zmanjšanju osnovnega kapitala pa se poudarja varovanje upnikov in dopolnjuje institut prepovedi izplačila delničarjem, dokler upniki niso ustrezno zavarovani bodisi v smislu poplačila bodisi zagotovitve ustreznega zavarovanja. V tej zvezi se zaradi varstva upnikov določajo tudi registrska zapora možnosti registracije in s tem povezani postopki varovanja upnikov, vključno s pravdnimi postopki.

2.1.2 Poglavitne rešitve in normativni koncept računovodske Direktive 2006/46/ES Direktiva 2006/46/ES je bila sprejeta 14. junija 2006. Spreminja naslednje direktive: 1. Direktivo Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (Četrta direktiva);
2. Direktivo 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih (Sedma direktiva);
3. Direktivo 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij;
4. Direktivo 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic.
Glavni cilj te direktive je olajšati čezmejna vlaganja in izboljšati primerljivost v vsej Evropski uniji ter zaupanje javnosti v finančne izkaze in poročila z uvedbo izboljšanih in doslednih posebnih razkritij. Zaupanje kapitalskega trga v pravilnost in popolnost računovodskih izkazov se je spričo velikih gospodarskih škandalov v preteklih letih (Enron, Worldcom, Parlamat) zmanjšalo, zato ga je potrebno z bolj transparentnim finančnim poslovanjem in objavljanjem informacij o poslovanju obnoviti in povečati. Novosti, ki jih uvaja Direktiva 2006/46/ES, so predvsem: - zvišanje kriterijev za razvrščanje družb po velikosti (za majhne in srednje družbe),
- zahteva po razkrivanju zunajbilančnih operacij,
- zahteva po razkrivanju transakcij, v katere je družba vstopila s povezanimi družbami in osebami,
- zahteva po izdaji letne izjave o upravljanju družbe (corporate governance izjava) v poslovnem poročilu ali posebnem poročilu.
- zahteva za državo članico, da zagotovi kolektivno odgovornost članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družbe v zvezi s pripravo in objavo letnih računovodskih izkazov in letnega poročila.
Direktiva mora biti implementirana v nacionalne pravne rede držav članic do 5. septembra 2008.

2.1.2.1 Poglavitne rešitve predloga zakona za implementacijo računovodske Direktive 2006/46/ES
Poglavitne spremembe za implementacijo v letu 2006 kar dvakrat spremenjenih bilančnopravnih pravil in računovodskih direktiv – Četrte bilančne direktive, Sedme direktive o konsolidiranih letnih poročilih ter Revizijske direktive EU – se nanašajo na naslednje institute: - povečujejo se vrednosti kriterijev za razvrščanje gospodarskih družb na majhne, srednje in velike družbe zaradi uporabe bilančnopravnih in računovodskih predpisov EU, ZGD-1 in standardov;
- določajo se dodatne zahteve po razkrivanju zunajbilančnih operacij v prilogi s pojasnili kot sestavnem delu letnih poročil;
- določajo se dodatne zahteve pri razkrivanju transakcij, v katere je družba vstopila s povezanimi strankami v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi;
- natančneje se določa obveznost in vsebina ter način objave izjave javnih delniških družb o upravljanju družbe (Corporate Governance izjava);
- določa se dolžnost poslovodnih organov v zvezi s pripravo in sprejemom letnih poročil, vključno z obveznostjo potrditve le-teh z njihovim podpisom;
- podrobneje se določa dolžnost razkritja najrazličnejših plačil, opravljenih revizorjem letnih računovodskih izkazov, vključno s plačili za dajanja drugih revizijskih zagotovil.

2.1.3 Poglavitne rešitve Direktive 2006/43/ES
Direktiva 2006/43/ES posodablja Osmo direktivo Sveta 84/253/EGS o dovoljenjih za osebe, pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin, ki jo v prehodnih določbah tudi razveljavlja, pri čemer dodaja, da se sklicevanje na razveljavljeno direktivo šteje za sklicevanje na to direktivo. Vsebina določil obravnavane direktive sledi cilju po doseganju visoke ravni uskladitve (ne pa poenotenja) zahtev za obvezne revizije v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora. V skladu z navedenim se morajo revizorske kvalifikacije zakonitih revizorjev, pridobljene na podlagi te direktive, šteti za enakovredne, kar je podrobneje urejeno v poglavju II direktive – Dovoljenje zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij za izvajanje obveznih revizij, njihovo stalno izobraževanje in medsebojno priznavanje dovoljenj drugih držav članic. Za zaščito tretjih oseb je z direktivo v poglavju III (Registracija) predviden vpis zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij v javno dostopen register. Določbe direktive so nadalje razvrščene v naslednja poglavja: - Poglavje IV – Poklicna etika, neodvisnost, nepristranskost, zaupnost in poslovna skrivnost;
- Poglavje V – Revizijski standardi in revizijsko poročanje;
- Poglavje VI – Zagotavljanje kakovosti (dela zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij);
- Poglavje VII – Preiskave in kazni (za odkrivanje in preprečevanje neustreznega opravljanja obvezne revizije);
- Poglavje VIII – Javni nadzor (nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji) in ureditveni predpisi med državami članicami (ki omogočajo učinkovito sodelovanje v Skupnosti v zvezi z nadzornim delovanjem držav članic);
- Poglavje IX – Imenovanje in razrešitev (ali odstop zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij);
- Poglavje X – Posebne določbe za obvezne revizije subjektov javnega interesa;
- Poglavje XI – Mednarodni vidiki (podelitev dovoljenj, registracija in nadzor nad revizorji tretjih držav);
- Poglavje XII – Prehodne in končne določbe.
V vseh navedenih poglavjih so urejene predvsem minimalne zahteve Direktive 2006/43/ES (glej člen 52 direktive), ki jih je potrebno implementirati v nacionalno zakonodajo najkasneje do 29. junija 2008 (glej člen 53 direktive), vendar pa vsebina določil obravnavane direktive posega predvsem na druga področja, in le v manjšem obsegu opredeljuje zahteve, ki bodo vplivale na določbe ZGD-1. Z vidika novele ZGD-1B sta predvsem pomembna: - člen 41 (Poglavje X – Posebne določbe za obvezne revizije subjektov javnega interesa), ki ureja revizijske komisije; in
- člen 49 (Poglavje XII – Prehodne in končne določbe), ki spreminja:
      1 Četrto direktiva Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb; in
      2 Sedmo direktivo Sveta 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih.
a) Člen 41 Direktive 2006/43/ES Subjekti javnega interesa V 23. odstavku preambule Direktive 2006/43/ES je pojasnjeno, da morajo za obvezne revizije letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa veljati strožje zahteve. Gre namreč za subjekte, ki so z gospodarskega vidika pomembnejši, in sicer so v 13. točki člena 2 direktive natančneje opredeljeni kot subjekti, ki jih urejajo zakonodaje držav članic in so: 1. subjekti, s katerih vrednostnimi papirji se lahko trguje na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu 14. točke prvega odstavka člena 4 Direktive 2004/39/ES;
2. kreditne institucije v smislu 1. točke člena 1 Direktive 200/12/ES; in
3. zavarovalnice v smislu prvega odstavka člena 2 Direktive 91/674/EGS.

Nadalje je v 13. točki člena 2 direktive državam članicah dopuščeno, da za subjekte javnega interesa imenujejo tudi druge družbe, naprimer subjekte, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih javni pomen. Revizijske komisije Prvi pododstavek prvega odstavka člena 41 direktive v cilju zagotavljanja strožjih zahtev za obvezne revizije računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa določa obveznost oblikovanja revizijskih komisij v vseh subjektih javnega interesa. Revizijska komisija in učinkovit sistem notranjega kontroliranja namreč prispevata k zmanjšanju finančnih in operativnih tveganj ter tistih tveganj, ki izvirajo iz neupoštevanja predpisov, in izboljšujeta kakovost računovodskega poročanja (24. odstavek preambule direktive). Revizijske komisije je v subjektih javnega interesa smiselno oblikovati predvsem zaradi razbremenitve dela nadzornega sveta ali upravnega odbora. Majhna skupina ljudi lahko namreč manjši obseg nalog, ki jih nanjo prenese nadzorni svet ali upravni odbor, opravi hitreje in bolj učinkovito, v skladu s določeno obvezno sestavo revizijske komisije pa tudi z večjo strokovnostjo. Zaradi prenosa nalog in s tem zmanjšanja obsega nalog pa se hkrati poveča tudi učinkovitost dela nadzornega sveta oziroma upravnega odbora subjekta javnega interesa. Države članice morajo v skladu s prvim pododstavkom prvega odstavka člena 41 direktive v nacionalni zakonodaji določiti, ali revizijsko komisijo sestavljajo: - neizvršni člani upravnega telesa revidiranega subjekta in/ali
- člani nadzornega telesa revidiranega subjekta in/ali
- člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega subjekta.
Nadalje je v obravnavanem prvem pododstavku urejena tudi pomembna zahteva, v skladu s katero morajo države članice v nacionalni zakonodaji določiti, da mora biti vsaj en član revizijske komisije neodvisen in usposobljen za računovodstvo in/ali revizijo, pri čemer pa ni opredeljena vsebina pojma neodvisnega revizorja. V zvezi s tem in še drugimi vprašanji pri oblikovanju revizijskih komisij lahko države članice upoštevajo Priporočilo Komisije o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta, na možnost uporabe določb katerega opozarja tudi že 24. odstavek preambule obravnavane direktive. V drugem odstavku člena 41 so primeroma navede naloge, ki naj jih opravlja revizijska komisija, in sicer naj ta med drugim: a) spremlja postopek računovodskega poročanja;
b) spremlja učinkovitost notranjega kontroliranja v družbi, notranje revizije, če obstaja, in sistemov za obvladovanje tveganja;
c) spremlja obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
d) pregleduje in spremlja neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, zlasti zagotavljanje dodatnih storitev zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja revidiranemu subjektu.
Z vsebinskega vidika določil, ki urejajo revizijske komisije, sta pomembna še tretji in četrti odstavek člena 41 direktive. Tretji odstavek določa, da mora predlog upravnega ali nadzornega telesa za imenovanje zakonitega revizorja v subjektih javnega interesa temeljiti na priporočilu revizijske komisije, v skladu s četrtim odstavkom pa mora zakoniti revizor ali revizijsko podjetje obveščati revizijsko komisijo o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranje kontrole v povezavi s postopkom računovodskega poročanja. Direktiva pa naprimer ne določa števila članov revizijske komisije, trajanja njihovih mandatov, prenehanje članstva v revizijski komisiji in podobno, zato je potrebno tovrstna vprašanja podrobno urediti v ustanovitvenih aktih subjektov javnega interesa.

Izjeme od obveznosti oblikovanja revizijske komisije
Kot že navedeno, je člen 41 direktive umeščen v poglavje X, tako pa tudi člen 39, ki določa, da lahko države članice subjekte javnega interesa, ki niso izdali prenosljivih vrednostnih papirjev, s katerimi se lahko trguje na reguliranem trgu, in njihovega zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje oprostijo ene ali več zahtev poglavja X, torej tudi člena 41 direktive. Vendar pa to ni edina določba, ki državam članicam dopušča določene omilitve zahtev člena 41 direktive. S tem namenom so bile v direktivo vnesene tudi določbe drugega pododstavka prvega odstavka, določbe petega odstavka ter določbe šestega odstavka člena 41. V skladu z drugim pododstavkom prvega odstavka člena 41 direktive lahko države članice subjektom javnega interesa, ki izpolnjujejo merila iz točke (f) prvega odstavka člena 2 Direktive 2003/71/ES dovolijo, da funkcije revizijske komisije izvaja upravno ali nadzorno telo kot celota, pod pogojem, da predsednik takšnega telesa, če je izvršni član, ni predsednik revizijske komisije. Izjema se nanaša na subjekte javnega interesa, ki jih je v skladu z določili nazadnje omenjene direktive mogoče opredeliti kot majhna in srednje velika podjetja, ker glede na njihov zadnji letni računovodski izkaz ali konsolidirani računovodski izkaz izpolnjujejo najmanj dve od naslednjih treh meril: - povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je manj kot 250;
- celotna bilanca stanja ne presega 43.000.000 EUR; in
- letni čisti prihodek ne presega 50.000.000 EUR.
Bolj od navedene izjeme je pomembno še širše izbirno upravičenje držav članic po petem odstavku člena 41 direktive, ki je bilo v direktivo vneseno kasneje kot upravičenje držav članic po drugem pododstavku prvega odstavka člena 41 direktive. Slednje je z ureditvijo izjeme v petem odstavku člena 41 pravzaprav izgubilo na pomenu. Podobna ureditev v državah članicah, ki je v skladu z določbami drugega pododstavka prvega odstavka člena 41 dopustna za majhna in srednje velika podjetja, je namreč po določbah petega odstavka člena 41 dopustna za vse subjekte javnega interesa. Tako lahko države članice v skladu z določili petega odstavka člena 41 direktive dovolijo ali določijo, da se določbe iz prvega do četrtega odstavka člena 41 ne uporabljajo za subjekte javnega interesa, ki imajo telo, ki opravlja enakovredne funkcije kot revizijska komisija, ter je bilo ustanovljeno in deluje v skladu z določbami, veljavnimi v državi članici, kjer je registriran revidirani subjekt. V tem primeru mora subjekt javnega interesa razkriti, katero telo izvaja te funkcije in kako je sestavljeno. Šesti odstavek člena 41 direktive pa državam članicam dopušča, da zahteve po uvedbi revizijske komisije ne določijo za: a) tiste subjekte javnega interesa, ki so odvisna podjetja v smislu člena 1 Sedme direktive, če subjekt izpolnjuje zahteve iz prvega do četrtega odstavka člena 41 na ravni skupine;
b) tiste subjekte javnega interesa, ki so kolektivna naložbena podjetja, kakor je določeno v drugem odstavku člena 1 Direktive 85/611/EGS;
c) tiste subjekte javnega interesa, katerih edino opravilo je delovati kot izdajatelj s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev, kot je določeno v petem odstavku člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004; v takšnih primerih država članica zahteva, da subjekt javnosti pojasni razloge, zaradi katerih meni, da ni ustrezno imeti revizijske komisije ali upravnega ali nadzornega telesa, pooblaščenega za opravljanje funkcij revizijske komisije;
d) tistih kreditnih institucijah v smislu prvega odstavka člena 1 Direktive 2000/12/ES, katerih delnice nimajo dovoljenja za trgovanje na reguliranem trgu nobene države članice in ki so na stalen in ponavljajoč način izdajale le dolžniške vrednostne papirje, če skupna nominalna vrednost vseh takšnih dolžniških vrednostnih papirjev ostane pod 100.000.000 EUR in niso objavile prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.
b) Člen 49 Direktive 2006/43/ES Z namenom zagotavljanja večje preglednosti razmerja med zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem in revidiranim subjektom direktiva v členu 49 s prvim odstavkom spreminja Četrto direktivo, z drugim odstavkom pa Sedmo direktivo. Spremembe Četrte direktive S točko (a) prvega odstavka člana 49 se v prvem odstavku člena 43 Četrte direktive dodaja 15. točka, ki določa, da morajo biti v pojasnilih k računovodskim izkazom ločeno navedena vsa plačila za poslovno leto, ki jih je zaračunal zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za: 1. obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov;
2. druge storitve dajanja zagotovil;
3. davčne svetovalne storitve;
4. druge nerevizijske storitve.
Vendar pa lahko države članice določijo, da se ta zahteva ne uporablja za družbe, vključene v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je treba pripraviti v skladu s členom 1 Sedme direktive, če so ti podatki posredovani v opombah h konsolidiranim računovodskim izkazom. Točka (b) prvega odstavka člena 49 direktive zaradi nove 15. točke prvega odstavka člena 43 Četrte direktive nadomešča prvi odstavek člena 44 Četrte direktive, ki za države članice določa opcijsko upravičenje, v skladu s katerim lahko slednje družbam iz člena 11 Četrte direktive dovolijo, da sestavijo skrajšana pojasnila o računovodskih izkazih brez zahtevanih podatkov (tudi) iz (nove) 15. točke prvega odstavka člena 43 Četrte direktive. Člen 11 Četrte direktive pa se nanaša na majhne družbe (družbe, ki na dan svoje bilance stanja ne presežejo omejitve dveh od naslednjih kriterijev: 1. bilanca stanja: 4.400.000 EUR;
2. čisti prihodek: 8.800.000 EUR;
3. povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 50).
Točka (c) prvega odstavka člena 49 direktive prav tako zaradi zgoraj obravnavane 15. točke prvega odstavka člena 43 Četrte direktive nadomešča drugi odstavek člena 45 Četrte direktive, in sicer je v slednjem na novo določeno, da lahko države članice družbam iz člena 27 Četrte direktive dovolijo, da opustijo tudi razkritja podatkov iz 15. točke prvega odstavka člena 43 Četrte direktive. Vendar pa je slednje dopustno le pod pogojem, da so ti podatki dostavljeni sistemu javnega nadzora iz člena 32 Direktive 2006/43/ES. Člen 27 Četrte direktive pa se nanaša na srednje družbe (družbe, ki na dan svoje bilance stanja ne presežejo omejitve dveh od naslednjih kriterijev: 1. bilančna vsota: 17.500.000 EUR;
2. čisti prihodek: 35.000.000 EUR;
3. povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250).
Prav tako drugi odstavek člena 45 Četrte direktive po novem ne napotuje več na uporabo člena 12 Četrte direktive. Spremembe Sedme direktive Drugi odstavek člena 49 direktive v Sedmi direktivi dodaja 16. točko člena 34, ki določa smiselno enako kot nova 15. točka prvega odstavka člena 43 Četrte direktive. V skladu s 16. točko člena 34 Sedme direktive morajo biti po novem v prilogi h konsolidiranim računovodskim izkazom ločeno navedeni tudi podatki za vsa plačila za poslovno leto, ki jih je zaračunal zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za: 1. obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov;
2. druge storitve dajanja zagotovil;
3. davčne svetovalne storitve;
4. druge nerevizijske storitve.
2.1.3.1 Poglavitne rešitve predloga zakona za implementacijo Direktive 2006/43/ES o oblikovanju in pristojnostih revizijskih komisij v javnih družbah Direktiva 2006/43/ES z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze bo implementirana z zakonodajo o revidiranju. Z novelo ZGD-1B se implementira člena 41 o revizijskih komisijah ter o neodvisnosti revizorjev. Zaradi tega se poleg dosedanjega obveznega oblikovanja revizijskih komisij v delniških družbah z enotirnim sistemom upravljanja določa zakonska dolžnost oblikovanja revizijskih komisij tudi v javnih delniških družbah z dvotirnim sistemom upravljanja. Podrobneje se v skladu z direktivo določajo pristojnosti revizijske komisije vključno z njeno kadrovsko vlogo pri predlaganju revizorja letnega poročila družbe. 2.1.4 Poglavitne rešitve predloga zakona za implementacija Direktive 2007/63/ES Implementacija te direktive je v ZGD-1B zgolj formalno-tehnična, kajti že obstoječi ZGD-1 je v skladu s to direktivo, ki s spremembo Tretje in Šeste direktive določa poenostavitev združitvenih in delitvenih postopkov z možnostjo opustitve obvezne revizije, če s tem soglašajo vsi delničarji oziroma družbeniki. Zaradi formalne uskladitve se mora v ZGD-1 opraviti tudi formalni sklic na zakonsko uskladitev s to direktivo v določbi, ki našteva z določbami ZGD-1 implementirane direktive. V skladu z direktivo o nacionalnih delitvah se dodatno normira možnost izčlenitve, pri kateri deleže novoustanovljene družbe pridobi prenosna družba, ne pa njeni družbeniki, s čemer se vzpostavi razmerje med družbo materjo in družbo hčerjo, družbeniki matere pa obdržijo svoj »lastniški« položaj v tej družbi. 3 Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun in druga javnofinančna sredstva Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) nima finančnih posledic niti za državni proračun niti za druga javna finančna sredstva. 4 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu EU Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah prenaša v slovenski pravni red štiri direktive Evropskega Parlamenta in Sveta, in sicer direktivo 2006/43/ES, 2006/46/ES, 2006/68/ES in 2007/63/ES. Predlog zakona je v celoti prilagojen ureditvi Evropske unije, torej zgoraj navedenim direktivam kot tudi celotnemu evropskemu pravnemu redu.
4.1 Direktiva 2006/68/ES 4.1.1 Implementacija v Avstriji Avstrijski pravni red je zaenkrat izkoristil možnost daljšega trajanja pooblastila za pridobivanje lastnih delnic. Tako je v 4., 7. in 8. točki prvega odstavka § 65 avstrijskega AktG rok 18 mesecev nadomeščen s 30 meseci. V skladu s 4. točko prvega odstavka § 65 avstrijskega AktG lahko delniška družba pridobiva lastne delnice na podlagi največ 30 mesecev veljavnega pooblastila skupščine, če naj se delnice ponudijo v pridobitev delojemalcem, vodilnim uslužbencem in članom uprave ali nadzornega sveta družbe ali z njo povezanega podjetja (»…eines mit ihr verbundenen Unternehmens«). V skladu s 7. točko prvega odstavka § 65 avstrijskega AktG lahko delniška družba, če je kreditna institucija (»Kreditinstitut«), pridobiva lastne delnice na podlagi odobritve skupščine za namen trgovanja z vrednostnimi papirji (»…auf Grund einer Genehmigung der Hauptversammlung zum Zweck des Wertpapierhandels«). Sklep o odobritvi mora določiti, da stanje delnic, ki bodo pridobljene za ta namen, na koncu vsakega dne ne sme presegati 5 % osnovnega kapitala, prav tako pa mora določiti najnižjo in najvišjo nasprotno vrednost (»…der Beschluss über die Genehmigung muß bestimmen, daß der Handelsbestand der zu diesem Zweck zu erwerbenden Aktien fünf von Hundert des Grundkapitals am Ende jeden Tages nicht übersteigen darf und muß den niedrigsten und den höchsten Gegenwert festlegen…«). Tudi v tem primeru lahko pooblastilo velja največ 30 mesecev. V skladu z 8. točko prvega odstavka § 65 avstrijskega AktG lahko delniška družba pridobiva lastne delnice na podlagi največ 30 mesecev veljavnega pooblastila skupščine, če so delnice družbe uvrščene na organiziran trg v smislu drugega odstavka § 1 Borznega zakona (BörseG) ali na priznan, za javnost odprt, redno delujoč trg vrednostnih papirjev v polnopravni državi članici OECD (»…, wenn die Aktien der Gesellschaft an einem geregelten Markt im Sinne des § 1 Abs. 2 BörseG oder an einem anerkannten, für das Publikum offenen, ordnungsgemäß funktionierenden Wertpapiermarkt in einem Vollmitgliedstaat der OECD zugelassen sind.«). Trgovanje z lastnimi delnicami je kot namen pridobitve izključeno. Skupščina lahko upravo tudi pooblasti, da lastne delnice umakne brez nadaljnjega sklepa skupščine. Osma točka prvega odstavka § 65 avstrijskega AktG ne določa zgornje (naprimer 10 %) meje, do katere lahko družba pridobiva lastne delnice. Prvi (a) odstavek § 65 avstrijskega AktG določa (med drugim) le, da mora sklep skupščine določiti delež lastnih delnic, ki se bodo pridobile na podlagi pooblastila skupščine, na osnovnem kapitalu. Načeloma je pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic potrebno uporabiti načelo enakega položaja delničarjev (§ 47a), čemur ustreza pridobivanje in odsvajanje preko borze ali preko javne ponudbe (»öffentliches Angebot«). Skupščina lahko sklene drugačen način odsvajanja in v takem primeru je potrebno smiselno uporabiti določena pravila o prednostni pravici delničarjev do novih delnic pri povečanju osnovnega kapitala (»Bezugsrecht«). Možna so še nadaljnja odstopanja (drugačne odločitve skupščine). V skladu z drugim odstavkom § 65 avstrijskega AktG delež delnic, ki jih družba pridobi na podlagi 1., 4., 7. in 8. točke prvega odstavka § 65 AktG, skupaj z drugimi delnicami, ki jih je že pridobila in jih še ima, ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala. Oblikovati je potrebno ustrezne rezerve za lastne delnice. Tudi v primerih iz 4., 7. in 8. točke prvega odstavka § 65 avstrijskega AktG je pridobitev dopustna le, če je emisijski znesek (»Ausgabebetrag«) delnic v celoti plačan. Financiranje pridobivanja lastnih delnic (načeloma) ni dovoljeno. V skladu s prvim stavkom § 66a avstrijskega AktG je nedovoljen tisti pravni posel, katerega predmet je zagotovitev predujma (»Vorschuß«) ali posojila (»Darlehen«) ali zavarovanja s strani družbe drugemu za namen pridobitve delnic te družbe ali družbe matere (»Mutterunternehmens« (tretji odstavek § 228 UGB)). To ne velja za pravne posle v okviru običajnih poslov kreditnih institucij (»Rechtsgeschäfte im Rahmen des gewöhnlichen Betriebs von Kreditinstituten«), vendar pa je potrebno oblikovati ustrezne rezerve. V skladu z 2. točko drugega odstavka § 25 avstrijskega AktG mora potek ustanovitve delniške družbe pregledati tudi en ali več ustanovitvenih revizorjev, če gre za ustanovitev s stvarnimi vložki (»Sacheinlagen«) ali stvarnimi prevzemi (»Sachübernahmen«). V skladu s prvim odstavkom § 26 avstrijskega AktG se mora ustanovitvena revizija nanašati zlasti na to: 1. ali so podatki ustanoviteljev o prevzemu delnic, o vložkih v osnovni kapital in o v § 19 (Posebne ugodnosti. Ustanovitveni stroški (»Sondervorteile. Gründungsaufwand«)) in § 20 (Stvarni vložki. Stvarni prevzemi (»Sacheinlagen. Sachübernahmen«)) predvidenih določitvah pravilni in popolni; 2. ali vrednost stvarnih vložkov ali stvarnih prevzemov dosega emisijski znesek (»Ausgabebetrag«) delnic, ki jih je treba za to zagotoviti ali vrednost dajatev (»Leistungen«), ki jih je treba za to zagotoviti. V skladu z drugim odstavkom § 26 avstrijskega AktG je treba o reviziji sestaviti pisno poročilo. V njem je potrebno opisati predmet vsakega stvarnega vložka ali stvarnega prevzema in navesti ocenjevalne metode (»Bewertungsmethoden«) za ugotovitev po 2. točki (navedeni zgoraj). Po tretjem odstavku § 26 avstrijskega AktG je treba izvod poročila ustanovitvenega revizorja predložiti sodišču in upravi, vsakdo pa lahko pregleda poročilo na sodišču. Po drugem odstavku § 31 avstrijskega AktG mora sodišče zavrniti vpis družbe če ustanovitveni revizorji izjavijo ali če je očitno, da vrednost stvarnih vložkov ali stvarnih prevzemov ni nepomembno manjša od emisijskega zneska delnic, ki jih je treba za to zagotoviti, ali vrednosti dajatev, ki jih je treba za to zagotoviti; sodišče pa mora dati udeleženim prej možnost da očitke odpravijo (»Das Gericht hat die Eintragung auch abzulehnen, …; gleiches gilt, wenn die Gründungsprüfer erklären oder wenn es offensichtlich ist, daß der Wert der Sacheinlagen oder Sachübernahmen nicht unwesentlich hinter dem Ausgabebetrag der dafür zu gewährenden Aktien oder dem Wert der dafür zu gewährenden Leistungen zurückbleibt. Das Gericht hat den Beteiligten vorher Gelegenheit zu geben, den Beanstandungen abzuhelfen.«). Revizija pri povečanju osnovnega kapitala delniške družbe s stvarnimi vložki je v avstrijskem AktG urejena v § 150 (povečanje osnovnega kapitala), § 161 (pogojno povečanje osnovnega kapitala) in § 172 (odobreni kapital). Revizijo mora opraviti en ali več revizorjev, smiselno pa veljajo določbe AktG, ki urejajo ustanovitev delniške družbe (tretji do peti odstavek § 25, § 26, § 27, § 42 in § 44). Sodišče mora zavrniti vpis (sklepa o povečanju osnovnega kapitala ali ustreznega vpisa pri odobrenem kapitalu), če revizorji izjavijo ali če je očitno, da vrednost stvarnih vložkov ni nebistveno manjša od emisijskega zneska delnic, ki jih je treba za to zagotoviti. Sodišče pa mora udeleženim prej dati možnost, da očitke odpravijo. Določbe o reviziji pri ustanovitvi delniške družbe (razen § 44) se smiselno uporabljajo tudi v primeru pogodb (»Vereinbarungen«) o stvarnih vložkih, ki so v zvezi z odobrenim kapitalom sklenjene pred vpisom družbe (§ 173 avstrijskega AktG). Varstvo upnikov v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala v avstrijskem delniškem pravu ureja § 178. Upnikom, katerih terjatve so nastale pred objavo vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala, mora biti dano zavarovanje, če se v šestih mesecih po objavi za ta namen javijo in če ne morejo zahtevati poplačila (»…soweit sie nicht Befriedigung verlangen können.«). Upnike je treba v objavi vpisa na to pravico opozoriti. Pravice zahtevati zavarovanje nimajo tisti upniki, ki imajo v primeru stečaja pravico do prednostnega poplačila iz mase, ki je ustanovljena v skladu z zakonskimi določbami za njihovo zaščito in je državno nadzorovana (»Das Recht, Sicherheitsleistung zu verlangen, steht solchen Gläubigern nicht zu, die im Fall des Konkurses ein Recht auf vorzugsweise Befriedigung aus einer nach gesetzlicher Vorschrift zu ihren Schutz errichteten und staatlich überwachten Deckungsmasse haben.«). Plačila delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala se lahko opravijo šele po tem, ko je od objave vpisa minilo šest mesecev in po tem, ko je bilo upnikom, ki so se pravočasno javili, zagotovljeno poplačilo ali zavarovanje. Tudi oprostitev delničarjev obveznosti plačila vložkov ne učinkuje pred navedenim časovnim trenutkom in ne pred poplačilom ali zavarovanjem upnikov, ki so se pravočasno javili. Pravica upnikov zahtevati zavarovanje ni odvisna od tega, ali bodo opravljena plačila delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala. 4.1.2 Implementacija v Nemčiji V Nemčiji zaenkrat še ni zaslediti uradnega predloga sprememb veljavne zakonodaje zaradi implementacije Direktive 2006/68/ES. Vendarle pa so namigi na morebitno implementacijo Direktive 2006/68/ES v nemški pravni red razvidni iz navedb v stališču Nemškega delniškega inštituta (»Deutsches Aktieninstitut«) k predlogu Zakona o modernizaciji bilančnega prava (»Stellungnahme zum Referentenentwurf des Bilanzrechtsmodernisierungsgesetzes« – glej razdelek »Sonstiges«) in iz navedb iz predloga zakona o modernizaciji prava družb z omejeno odgovornostjo in zatiranju zlorab (»Entwurf eines Gesetzes zur Modernisierung des GmbH-Rechts und zur Bekämpfung von Missbräuchen (MoMiG)« – glej razdelek »Zu Artikel 5 (Änderung des Aktiengesetzes)« na strani 118). Tako mora (zaenkrat) v skladu s 4. točko drugega odstavka § 33 nemškega AktG ustanovitev delniške družbe pregledati tudi en ali več ustanovitvenih revizorjev, če gre za ustanovitev s stvarnimi vložki (»Sacheinlagen«) ali stvarnimi prevzemi (»Sachübernahmen«). V skladu s prvim odstavkom § 34 nemškega AktG se mora ustanovitvena revizija nanašati zlasti na to, (1) ali so podatki ustanoviteljev o prevzemu delnic, o vložkih v osnovni kapital in o določitvah po § 26 (Posebne ugodnosti. Ustanovitveni stroški (»Sondervorteile. Gründungsaufwand«)) in § 27 (Stvarni vložki. Stvarni prevzemi (»Sacheinlagen. Sachübernahmen«)) nemškega AktG pravilni in popolni, in na to (2) ali vrednost stvarnih vložkov ali stvarnih prevzemov dosega najmanjši emisijski znesek (»den geringsten Ausgabebetrag«) delnic ali vrednost dajatev (»Leistungen«), ki jih je treba za to zagotoviti. V skladu z drugim odstavkom § 34 nemškega AktG je treba o reviziji sestaviti pisno poročilo, v katerem je potrebno opisati predmet vsakega stvarnega vložka ali stvarnega prevzema in navesti, katere ocenjevalne metode (»Bewertungsmethoden«) so bile uporabljene pri ugotovitvi vrednosti. Izvod poročila ustanovitvenega revizorja se predloži sodišču in upravi, vsakdo pa lahko pregleda poročilo na sodišču (tretji odstavek § 34 nemškega AktG). Po drugem odstavku § 38 nemškega AktG lahko sodišče zavrne vpis družbe, če ustanovitveni revizorji izjavijo ali če je sodišče mnenja, da vrednost stvarnih vložkov ali stvarnih prevzemov ni nebistveno manjša od najmanjšega emisijskega zneska delnic, ki jih je treba za to zagotoviti, ali vrednosti dajatev, ki jih je treba za to zagotoviti (»Das Gericht kann die Eintragung auch ablehnen... Gleiches gilt, wenn die Gründungsprüfer erklären oder das Gericht der Auffassung ist, daß der Wert der Sacheinlagen oder Sachübernahmen nicht unwesentlich hinter dem geringsten Ausgabebetrag der dafür zu gewährenden Aktien oder dem Wert der dafür zu gewährenden Leistungen zurückbleibt.«). Za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki vsebuje nemški AktG ustrezne določbe v § 183 (povečanje osnovnega kapitala z vložki), § 194 (pogojno povečanje osnovnega kapitala) in § 205 (odobreni kapital). Potrebna je revizija s strani enega ali več revizorjev, smiselno pa se uporabljajo določbe, ki veljajo za ustanovitev delniške družbe (tretji do peti odstavek § 33, drugi in tretji odstavek § 34 in § 35). Sodišče lahko zavrne vpis, če vrednost stvarnega vložka ni nebistveno manjša od najmanjšega emisijskega zneska delnic, ki jih je treba za to zagotoviti (»…wenn der Wert der Sacheinlage nicht unwesentlich hinter dem geringsten Ausgabebetrag der dafür zu gewährenden Aktien zurückbleibt«). Do smiselne uporabe (tudi) teh določb pride tudi pri odobrenem kapitalu, ko so bile pogodbe o stvarnih vložkih sklenjene pred vpisom družbe (§ 206 nemškega AktG). Pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine je v nemškem AktG urejeno v 8. točki prvega odstavka § 71, v 7. točki prvega odstavka § 71 pa je urejeno pridobivanje lastnih delnic za finančne institucije (»Kreditinstitut, Finanzdienstleistungsinstitut, Finanzunternehmen«) zaradi trgovanja z vrednostnimi papirji. V obeh primerih mora sklep skupščine določiti najnižjo in najvišjo nasprotno vrednost (»Gegenwert«), pooblastilo pa lahko velja največ 18 mesecev. V primeru pridobivanja lastnih delnic zaradi trgovanja z vrednostnimi papirji mora sklep skupščine določiti, da stanje delnic, ki bodo pridobljene za ta namen, na koncu vsakega dneva ne sme preseči 5 % osnovnega kapitala (»Der Beschluß muß bestimmen, daß der Handelsbestand der zu diesem Zweck zu erwerbenden Aktien fünf vom Hundert des Grundkapitals am Ende jeden Tages nicht übersteigen darf…«). V primeru pooblastila skupščine iz 8. točke prvega odstavka § 71 mora skupščina določiti tudi delež delnic, ki jih je dovoljeno pridobiti, ki ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala. V primeru iz 8. točke prvega odstavka § 71 je namen trgovanja z lastnimi delnicami izključen, pri pridobivanju in odsvajanju delnic je potrebno uporabiti načelo enakega položaja delničarjev (§ 53a), čemur ustreza pridobivanje in odsvajanje preko borze. Drugačno odsvajanje lahko določi skupščina, v takem primeru pa se primerno (»entsprechend«) uporabijo tretji in četrti odstavek § 186 (»Bezugsrecht« – prednostna pravica do novih delnic pri povečanju osnovnega kapitala z vložki) in 4. točka drugega odstavka § 193 (»Erfordernisse des Beschlusses« – veljavnost sklepa pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala). Skupščina lahko pooblasti upravo, da umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepa skupščine. Na delnice, pridobljene za namene iz 1. do 3., 7. in 8. točke prvega odstavka § 71 nemškega AktG, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih je družba že pridobila in jih še ima, odpasti več kot 10 % osnovnega kapitala. Družba mora nadalje oblikovati ustrezne rezerve za lastne delnice. Tudi v primerih iz 7. in 8. točke prvega odstavka § 71 mora biti emisijski znesek (»Ausgabebetrag«) delnic v celoti plačan (drugi odstavek § 71). Financiranje pridobivanja lastnih delnic je (načeloma) prepovedano, saj je v skladu s prvim stavkom prvega odstavka § 71a nemškega AktG ničen tisti pravni posel, katerega predmet je zagotovitev predujema (»Vorschuß«) ali posojila (»Darlehen«) ali zavarovanja s strani družbe drugemu za namen pridobitve delnic te družbe. Izjema velja za pravne posle v okviru tekočih poslov finančnih institucij (»Kreditinstituten, Finanzdienstleistungsinstituten«) in za zagotovitev predujma ali posojila ali zavarovanja (»Leistung einer Sicherheit«) za namen pridobitve delnic s strani delojemalcev družbe ali s strani z njo povezanega podjetja (»mit ihr verbundenen Unternehmens«). Vendar pa mora družba tudi v teh primerih oblikovati ustrezne rezerve za lastne delnice (drugi stavek prvega odstavka § 71a). Varovanje upnikov v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala je v nemškem delniškem pravu urejeno v § 225. Upnikom, katerih terjatve so nastale pred objavo vpisa sklepa, mora biti dano zavarovanje, če se v šestih mesecih po objavi za ta namen javijo in če ne morejo zahtevati poplačila (»…soweit sie nicht Befriedigung verlangen können.«). Upniki morajo biti na to pravico opozorjeni v objavi vpisa. Pravice zahtevati zavarovanje nimajo tisti upniki, ki imajo v primeru insolvenčnega postopka pravico do prednostnega poplačila iz mase, ki je v skladu z zakonskimi predpisi ustanovljena za njihovo zaščito in je državno nadzorovana. Plačila delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala so lahko opravljena šele po tem, ko je od objave vpisa minilo šest mesecev in po tem, ko je bilo upnikom, ki so se pravočasno javili, zagotovljeno poplačilo ali zavarovanje. Tudi oprostitev delničarjev obveznosti vplačila vložkov ne učinkuje pred navedenim časovnim trenutkom in ne pred poplačilom ali zavarovanjem upnikov, ki so se pravočasno javili. Pravica upnikov zahtevati zavarovanje ni odvisna od tega, ali bodo opravljena plačila delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala. 4.1.3 Implementacija v Veliki Britaniji V Veliki Britaniji je bil pripravljen predlog zakona (Companies (Reduction of Capital) Regulations 2008), s katerim bi se implementirale določbe Direktive 2006/68/ES glede varstva upnikov v primeru zmanjšanja kapitala v pravni red Velike Britanije. S tem predlogom bi se spremenila »Companies Act 1985« in »Companies Act 2006«. Če bo predlog zakona sprejet, bo v skladu s spremenjenim Companies Act 2006 družba, ki je sprejela sklep o zmanjšanju delniškega kapitala, lahko (tako kot pred spremembo) zahtevala od sodišča odločbo o potrditvi tega zmanjšanja. Vsak upnik bo lahko ugovarjal zmanjšanju delniškega kapitala (le), če (1) bo imel proti dokazu dopustno terjatev (»debt or claim that … would be admissible in proof«) proti družbi na dan, ki ga določi sodišče in bi bil ta dan začetek likvidacije (»winding up«) družbe, ter (2) če bo izkazal, da obstaja realna verjetnost, da bo predlagano zmanjšanje ogrozilo dolgovano poplačilo terjatve (»will put at risk the due discharge of the debt or claim«). Sodišče določi seznam upnikov, ki bodo upravičeni ugovarjati in lahko objavi obvestila, s katerimi določi dan ali dneve, znotraj katerih morajo upniki zahtevati, da so uvrščeni na seznam, ali znotraj katerih jim bo odvzeta pravica do ugovarjanja zmanjšanju delniškega kapitala. Če upnik, ki je bil uvrščen na seznam in katerega terjatve niso bile poplačane ali niso prenehale (»determined«), ne privoli v zmanjšanje, lahko sodišče, če bo menilo, da je primerno, s soglasjem tega upnika naloži družbi, da da zavarovanje za te terjatve. Višina zavarovanja je odvisna od tega (1) ali družba prizna celoten znesek terjatve ali ga je pripravljena izpolniti (»is willing to provide for it«), čeprav ga ne prizna, (2) ali pa celotnega zneska terjatve ne prizna in ga ni pripravljena izpolniti ali je znesek terjatve pogojen (»contingent«) ali nedoločen (»not ascertained«). V prvem primeru mora biti dano zavarovanje v znesku celotne terjatve, v drugem primeru pa znesek zavarovanja določi sodišče. Sodišče lahko izda odločbo o potrditvi zmanjšanja delniškega kapitala v skladu s pogoji, ki jih smatra za primerne. Sodišče ne sme potrditi zmanjšanja delniškega kapitala, razen če je v zvezi z vsakim upnikom, ki je upravičen ugovarjati zmanjšanju, prepričano (»satisfied«), da je (1) pridobljeno upnikovo privoljenje za zmanjšanje delniškega kapitala, ali (2) da je upnikova terjatev bila poplačana, je prenehala ali je bila zavarovana. Če bo sprejeta predlagana sprememba, bo ureditev v Companies Act 1985 enaka, kot navedena ureditev v Companies Act 2006, s tem, da bo prvi vseboval še določbo o možnosti, da se na podlagi odločitve sodišča ne uporabijo določbe o pravici upnika do ugovarjanja zmanjšanju delniškega kapitala, o seznamu upnikov, ki so upravičeni ugovarjati zmanjšanju delniškega kapitala, in o obvestilih v zvezi uvrstitvijo upnikov na ta seznam ali v zvezi z odvzemom pravice do ugovarjanja zmanjšanju delniškega kapitala, ter o zavarovanju, ki ga da družba. 4.2 Direktiva 2006/46/ES 4.2.1 Implementacija v Nemčiji Cilj predloga Zakon o modernizaciji bilančnega prava (Bilanzrechtsmodernisierungsgesetz – BilMog) je razviti zanesljivo in trajno ureditev bilančnega prava v Trgovinskem zakoniku (Handelsgesetzbuch – HGB), ki bo enakopravna mednarodnim računovodskim standardom (IFRS), vendar ugodnejša in enostavnejša. Pri tem se ne bo potrebno odpovedati HGB ureditvi računovodskih poročil kot temelja za izplačilo dividend in davčne ugotovitve dobička. Da bi se ta cilj dosegel, je potrebno pravila računovodskega prava čim bolj približati IFRS. S tem zakonom se bo v nemški pravni sitem implementirala tudi Direktiva 2006/46/ES (Abänderungsrichtlinie). a) Predlog spremembe kriterijev za razvrščanje gospodarskih družb Kriteriji za razvrščanje družb po velikosti so pomembni z vidika obveznosti poročanja gospodarske družbe, oprostitev in olajšav pri sestavljanju računovodskih poročil in podobno. Po predlogu se kriteriji zvišajo za približno 20 %. Iz tega izhaja, da 1.600 kapitalskih družb v bodoče ne bo več spadalo med velike družbe, temveč srednje, kar pomeni za družbe prihranek v stroških v višini 169 milijonov EUR. 7.400 kapitalskih družb v bodoče ne bo več spadalo med srednje družbe, temveč majhne, kar bo vodilo v prihranek stroškov v višini 113,5 milijonov EUR. Skupaj bo lahko prihranek v stroških tako znašal približno 280 milijonov EUR. Spremenita se prvi in drugi odstavek § 267 HGB, ki vsebuje kriterije za razvrščanje družb v majhne, srednje in velike kapitalske družbe, in sicer: - za majhne družbe se spremeni kriterij bilančne vsote (iz 4.015.000 EUR) na 4.840.000 EUR, kriterij čistih prihodkov pa (iz 8.030.000 EUR) na 9.860.000 EUR;
- za srednje družbe se spremeni kriterij bilančne vsote (iz 16.060.000 EUR) na 19.250.000 EUR, kriterij čistih prihodkov pa (iz 32.120.000 EUR) na 38.500.000 EUR.
Spremenijo (zvišajo) se tudi kriteriji v prvem odstavku § 293 HGB, ki se nanašajo na oprostitev obveznosti sestavljanja konsolidiranih letnih poročil za družbo mati. b) Predlog večjih zahtev po razkritju Zunajbilančne operacije Spremeni se 3. točka § 285 HGB, ki določa, da morajo biti v pojasnilih k računovodskim izkazom navedeni tudi narava, poslovni namen in finančni učinki zunajbilančnih operacij (operacij, ki niso prikazane v bilanci), če je to nujno za oceno finančnega stanja družbe. Zunajbilančne operacije so vse transakcije, ki že od samega začetka niso zajete v bilanci. Take zunajbilančne operacije so lahko povezane z oblikovanjem ali uporabo subjektov za posebne namene (Zweckgesellschaft), off-shore dejavnostmi, ki imajo lahko gospodarske, pravne, davčne ali računovodske cilje. Prav tako spadajo med zunajbilančne operacije tudi dogovori o delitvi tveganja in koristi ali obveznosti iz pogodb, kot so pogodbe o faktoringu dolgov, kombiniranje pogodbe o prodaji in ponovnem nakupu, dogovori o konsignacijski zalogi in podobno. Pojem »finančni učinki« zajema tako tveganja kot koristi, ki izhajajo iz teh operacij. Finančno stanje družbe opisuje likvidnost in sposobnost družbe, da v preglednem času izpolni obstoječe obveznosti. Za oceno finančnega stanja družbe so informacije o takšnih tveganjih ali koristih nujne z vidika pričakovanj o izboljšanju ali poslabšanju likvidnostnega stanja družbe oziroma izboljšanju ali poslabšanju sposobnosti pravočasnega izpolnjevanja obstoječih obveznosti. Pojem »narava operacije« je povezan z njeno klasifikacijo. Primerno je klasificirati operacijo po njenem predmetu, naprimer leasing posli in penzijski posli. S »poslovnim namenom« je prikazan vzrok za sklenitev zunajbilančne operacije. Naprimer pri leasing pogodbi je lahko namen priskrba likvidnih sredstev za izvedbo investicijskih načrtov. § 285 HGB je dodana tudi 3.a točka, ki določa obveznost objavljanja skupne vrednosti ostalih finančnih obveznosti, ki niso prikazane v bilanci in niso zajete s § 251 HGB ali 3. točko § 285 HGB, v kolikor imajo takšni podatki pomen za finančno stanje družbe. Smiselno enako sta spremenjeni tudi 2. in 2.a točka prvega odstavka § 314 HGB, ki se nanaša na koncernske družbe. Spremembam teh členov sledijo tudi spremembe § 290 HGB in § 288 HGB. Prvi odstavek § 288 HGB tako izvzema majhne kapitalske družbe iz obveznosti poročanja podatkov o zunajbilančnih operacijah, drugi odstavek § 288 HGB pa dovoljuje srednjim kapitalskim družbam, da informacije, ki jih je treba razkriti, omejijo na naravo in poslovni namen takih operacij. Tako jim ni treba poročati o finančnih učinkih zunajbilančnih operacij, torej jim ni treba posredovati konkurenčnih informacij. Transakcije, v katere je družba vstopila s povezanimi osebami Iz transakcij s povezanimi osebami in družbami lahko izvira nevarnost za premoženjsko stanje družbe, saj lahko služijo prikrivanju dejanskega premoženjskega in finančnega stanja družbe in njenih donosov. Novosti, ki jih uvaja Direktiva 2006/46/ES, so implementirane z 21. točko § 285 HGB in 13. točko prvega odstavka § 314 HGB. 21. točka § 285 HGB določa, da morajo biti v pojasnilih k računovodskim izkazom navedene transakcije, v katere je družba vstopila s povezanimi osebami, vključno z zneski takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi osebami in drugimi podatki o transakciji, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja družbe, če te transakcije niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Izvzete pa so transakcije znotraj koncerna z družbo hčerjo, ki je posredno ali neposredno v 100 % lasti stranke transakcije (transakcije med dvema ali več člani skupine, če so podružnice, ki so stranke v transakciji, v popolni lasti takega člana). Ta oprostitev ima za posledico veliko razbremenitev za družbe v zelo integriranem koncernu z obsežnim notranjim prometom storitev, za katere bi sicer obstajala obveznost poročanja. Podatke o posameznih transakcijah je mogoče prikazati v agregatni obliki, v kolikor ločen prikaz podatkov ni nujen za razumevanje učinkov na finančno stanje družbe. Povezane osebe imajo enak pomen kot v mednarodnih računovodskih standardih, sprejetih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, torej v smislu IAS 24. Direktiva daje državam članicam možnost, da izvzamejo iz te obveznost majhne in srednje družbe. Prvi odstavek § 288 HGB tako izvzema iz obveznosti poročanja teh podatkov majhne družbe. Drugi odstavek § 288 pa določa, da za srednje družbe velja ta obveznost le, če gre za delniške družbe. V slednjem primeru je obveznost razkritja omejena le na podatke o posrednih ali neposrednih transakcijah med družbo in njenimi največjimi delničarji ter družbo in člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov. Pojem »transakcija« je potrebno interpretirati široko in funkcionalno. Z njim niso mišljeni le pravni posli, pač pa tudi drugi ukrepi, katerih predmet so odplačni ali neodplačni prenosi delov premoženja in dolgov; torej vse transakcije pravne ali gospodarske narave, ki lahko vplivajo na finančno stanje družbe. 13. točka prvega odstavka § 314 HGB smiselno enako ureja obveznost poročanja o transakcijah s povezanimi družbami in osebami za koncernske družbe. c) Izjava o upravljanju družbe (Corporate Governance Erklärung) V skladu z Direktivo 2006/46/ES naj bi družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na reguliranem trgu, omogočile lahek dostop do bistvenih informacij o dejansko uporabnih podatkih o sodelovanju pri upravljanju, vključno z opisom najpomembnejših značilnostih sistemov notranjega upravljanja tveganj v povezavi s postopkom finančnega poročanja. Do sedaj je po § 161 Zakona o delnicah (Aktiengesetz – AktG) obstajala obveznost delniških družb, s katerimi delnicami se trguje na borzi, da pojasnijo, ali sledijo priporočilom nemškega Corporate Governance kodeksa (Regierungskommission Deutscher Corporate Governance Kodex), ki ga je sprejela vladna komisija. Takšno izjavo morajo dati v prilogi k letnemu poročilu in jo narediti dostopno delničarjem. Zahteva direktive bo vključena v nemški pravni red z dopolnitvijo petega odstavka § 289 HGB, vključitvijo § 289a HGB (Erklärung zur Unternehmensführung), dopolnitvijo 5. točke drugega odstavka § 315 HGB in novo ureditvijo § 161 AktG. Poleg tega se spremenita še 16. točka § 285 HGB in 8. točka prvega odstavka § 314 HGB. Peti odstavek § 289 HGB določa, da morajo kapitalske družbe v smislu § 264d HGB (kapitalmarktorientirte Kapitalgesellschaft) v letnem poročilu opisati glavne značilnosti notranjega upravljanja tveganj (Risikomanagementsystem) v povezavi s postopkom finančnega poročanja. Notranje upravljanje tveganj (Risikomanagement) je potrebno v tem kontekstu razumeti široko, vendar pa se mora opis nanašati le na sitem upravljanja tveganj v povezavi s procesom finančnega poročanja (in ne na celotni sistem). Merilo opisa je odvisno od individualne danosti vsake družbe, vendar pa mora biti opis oblikovan tako, da si lahko naslovniki letnega poročila ustvarijo sliko o obstoječem sistemu notranjega upravljanja tveganj v povezavi s postopkom finančnega poročanja. Drugemu odstavku § 315 HGB se dodaja 5. točka, ki določa obveznost družb v skupini, da objavijo bistvene značilnosti sistemov notranjega upravljanja v povezavi s postopkom konsolidiranega finančnega poročanja, v kolikor je ena od družb hčera, ki je vključena v konsolidirano letno poročilo, ali družba mati, družba v smislu § 264d HGB (kapitalmarktorientiert). § 289a določa, da morajo delniške družbe, s katerih delnicami se v skladu z 8. točko prvega podstavka tretjega odstavka § 2 Zakona o vrednostnih papirjih (Wertpapierhandelsgesetzes – WpHG) trguje preko multilateralnega sistema trgovanja (multilaterales Handelssystem) in ki izdajajo druge vrednostne papirje (naprimer obveznice), s katerimi se trguje na organiziranem trgu v skladu s petim odstavkom § 2 WpHG, vključiti v svoje poslovno poročilo izjavo o upravljanju družbe. Izjava se vključi kot poseben oddelek poslovnega poročila. Lahko se jo naredi javno dostopno tudi z objavo na internetni strani družbe. V slednjem primeru poslovno poročilo vsebuje sklic na internetno stran družbe. Izjava o upravljanju družbe mora vsebovati: - izjavo v skladu s § 161 AktG. S 1. točko drugega odstavka § 289a HGB je predstavljena povezava med corporate governance izjavo in izjavo o corporate governance kodeksu po § 161 AktG. Direktiva 2006/46/ES zahteva v izjavi o upravljanju tudi sklicevanje na kodeks o upravljanju, ki velja za družbo, in pojasnilo, v katerih točkah in iz kakšnih razlogov se odstopa od tega kodeksa o upravljanju. § 289a HGB zavezuje družbe, da vključijo izjavo o corporate governance kodeksu po § 161 AktG bodisi v poslovno poročilo bodisi v izjavo o upravljanju družbe;
- ustrezne podatke o praksi upravljanja družbe, ki presegajo zahteve nacionalne zakonodaje, z navedbo, kje so javno dostopni (kadar so ti podatki bistveni – relevantni v smislu direktive);
- opis delovanja upravnega in nadzornega organa, kot tudi sestave in delovanja njegovih komisij/odborov. Opis sestave upravnega in nadzornega organa tukaj ni potreben, ker se te informacije že zahtevajo v pojasnilih k računovodskim izkazom v skladu z 10. točko § 285 HGB.
Zahteve Direktive 2006/46/ES, da se v corporate governance izjavo vključijo tudi podatki o delovanju skupščine delničarjev in njene ključne pristojnosti ter opis pravic delničarjev in kako jih lahko uveljavljajo, v Nemčiji ni potrebno implementirati, saj je že vsebovana v AktG. § 161 AktG na novo ureja izjavo o kodeksu o upravljanju družbe (Corporate Governance Kodex). Upravni in nadzorni organi družb, katerih delnice kotirajo na borzi, morajo vsako leto podati izjavo, da uporabljajo oziroma so uporabljali priporočila Vladnega nemškega kodeksa o sodelovanju pri upravljanju (»Regierungskommission Deutscher Corporate Governance Kodexa«), ki ga je pripravilo zvezno ministrstvo za pravosodje v uradnem delu elektronskega zveznega vestnika (Bundesanzeiger), ali katerih priporočil niso uporabljali oziroma jih ne uporabljajo in zakaj ne. Izjava mora biti trajno javno dostopna na internetni strani družbe (s tem se razširi krog naslovnikov). Enako velja za upravne in nadzorne organe družb, ki izdajajo druge vrednostne papirje kot delnice (naprimer obveznice) za trgovanje na reguliranem trgu v smislu petega odstavka § 2 WpHG, in s katerih delnicami se z vednostjo družbe istočasno trguje le preko multilateralnega sistema trgovanja (multilaterales Handelssystem) v smislu 8. točke prvega podstavka tretjega odstavka § 2 WpHG. V povezavi s § 161 AktG tudi določila 16. točke § 285 HGB in 8. točke prvega odstavka § 314 HGB zavezujejo družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, da v pojasnila k računovodskim izkazom vključijo to izjavo in jo naredijo dostopno delničarjem. Z implementacijo Direktive 2006/46/ES postane izjava o corporate governance kodeksu sestavni del corporate governance izjave po § 289a HGB, ki je vključena ali v poslovno poročilo ali v posebno poročilo, objavljeno na internetni strani družbe. Bistvena razlika z dosedanjo ureditvijo je v tem, da se ne poroča le, katera priporočila kodeksa se niso uporabljala, pač pa tudi o tem, zakaj se niso uporabljala. d) Kolektivna dolžnost in odgovornost v zvezi s pripravo in objavo letnih računovodskih izkazov in letnega poročila Na pobudo Direktive 2006/46/ES bi morala biti predpisana kolektivna odgovornost članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družbe za pripravo in objavo računovodskih izkazov in letnih poročil (oziroma konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranih letnih poročil). S tem se doseže večje jamstvo za pravilnost in popolnost računovodskih izkazov, ker skupna odgovornost vodi v boljši tok informacij. Potreba po implementaciji kljub temu ne obstoji, ker obstoječi standardi v Nemčiji ustrezajo minimalnim okvirjem, ki so predpisani v Direktivi 2006/46/ES. 4.2.2 Implementacija v Avstriji a) Predlog spremembe kriterijev za razvrščanje gospodarskih družb V skladu z EU projekti, ki ciljajo na znižanje upravnih stroškov za družbe (»Less and Better Regulation«), je predlagano, da se v celoti izvede možnost, ki jo ponuja Direktiva 2006/46/ES in se dvignejo kriteriji za razvrščanje družb po velikosti. V skladu z Direktivo 2006/46/ES se spremenita prvi in drugi odstavek § 221 Podjetniškega zakonika (Unternehmensgesetzbuch – UGB), tako da se: - za majhne družbe spremeni kriterij bilančne vsote (vrednosti aktive) na 4.400.000 EUR, kriterij čistih prihodkov pa na 8.800.000 EUR;
- za srednje družbe spremeni kriterij bilančne vsote na 17.500.000 EUR, kriterij čistih prihodkov pa na 35.000.000 EUR.
Spremenijo (zvišajo) se tudi kriteriji v prvem odstavku § 246 UGB, ki se nanaša na oprostitev obveznosti sestavljanja konsolidiranih letnih poročil. b) Predlog večjih zahtev po razkritju Predlog se nanaša na spremembo § 237 in § 266 UGB. § 237 UGB sta dodani: - 8.a točka, ki povzema predlog Direktive 2006/46/ES glede razkrivanja zunajbilančnih operacij in določa, da morajo družbe v pojasnilih k računovodskim izkazom navesti tudi naravo in poslovni namen operacij družbe, ki niso vključene v bilančno vsoto, in finančni vpliv teh operacij na družbo, če so tveganja ali koristi, ki izhajajo iz teh operacij, nezanemarljive in je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja družbe;
- 8.b točka, ki povzema predlog Direktive 2006/46/ES glede razkrivanja transakcij, v katere je družba vstopila s povezanimi družbami in osebami. Namenjena je predvsem varstvu manjšinskih delničarjev. Določa, da morajo družbe v pojasnilih k računovodskim izkazom navesti tudi transakcije, v katere je družba vstopila s povezanimi osebami, vključno z zneski takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi osebami in drugimi podatki o transakciji, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja družbe, če so te transakcije nezanemarljive in niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji (torej ne »at arms's length«). Podatke o transakcijah je mogoče prikazati v agregatni obliki glede na njihovo naravo, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi osebami na finančno stanje družbe potrebni ločeni podatki. Povezana oseba ima enak pomen kot v mednarodnih računovodskih standardih, sprejetih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002. Izvzete pa so transakcije med povezanimi družbami, če vse pravice v smislu četrtega odstavka § 244 UGB pripadajo družbi materi. Obveznost poročanja v slednjem primeru torej odpade, saj znotraj skupine družb ni manjšinskih delničarjev, katerih premoženje bi bilo lahko okrnjeno preko takšne družbe.
Spremembe v 2.a in 2.b točki § 266 UGB so smiselno enake tistim v § 237 UGB, le da se nanašajo na razkrivanje transakcij v konsolidiranih poročilih. c) Izjava o upravljanju družbe (Corporate Governance Erklärung) Spremembe § 243a UGB se nanašajo na sistem notranjega nadzora (internen Kontrollsystem – IKS). Družbe, s katerih delnicami in drugimi vrednostnimi papirji se trguje na reguliranem trgu v smislu drugega odstavka § 1 Borznega zakona (Börsengesetz – BörseG), morajo vključiti v svoja poslovna poročila tudi opis glavnih značilnosti sistemov notranjega nadzora v povezavi s finančnim poročilom. V sistem notranjega nadzora spadajo metode in ukrepi, ki služijo ohranitvi premoženja, zagotavljanju točnosti in zanesljivosti obračunskih podatkov in podpori upoštevanju poslovne politike. § 82 Zakona o delnicah (Aktiengesetz – AktG) in § 22 Zakona o družbah z omejeno odgovornostjo (Gesetz über die Gesellschaften mit beschränkter Haftung – GmbHG) že sedaj zahtevata notranji sistem nadzora, ki ustreza zahtevam družbe in mora biti kontroliran s strani nadzornega organa. Novi podatki, ki jih je treba vnesti, predstavljajo znatno razširitev letnega poročila. Vendar to ni primerljivo z obveznostjo poročanja in kontrole v skladu s Poglavjem 404 Serbanes-Oxley Acta (SOX ali SOA), kajti evropski zakonodajalec namerno ni hotel ustvariti za družbe potratnega »Euro-SOX«. § 243 UGB se nanaša na izjavo o upravljanju družbe (Corporate Governance Erklärung oziroma Erklärung zur Unternehmen). Določa, da delniška družba, s katere delnicami se trguje na reguliranem trgu v smislu drugega odstavka § 1 BörseG ali ki je izdala delnice, s katerimi se trguje preko multilateralnega sistema trgovanja (mulitlaterales Handelssystem) v smislu 9. točke § 1 WAG, v posebno poročilo o upravljanju družbe (Corporate Governance Bericht) vključi izjavo, ki vsebuje vsaj naslednje podatke: 1. sklicevanje na kodeks o upravljanju družbe (Corporate Governance Kodex), ki je splošno priznan v Avstriji ali na drugem borznem trgu;
2. podatke, kje je ta javno dostopen;
3. v kolikor od njega odstopa, izjavo, v katerih točkah in iz katerih razlogov odstopa;
4. v kolikor se odloči ne uporabljati na splošno teh določb, obrazložitev zakaj.
Poleg tega se v to poročilo doda tudi: 1. vrsto in način izvajanja skupščine in njenih pristojnosti kot tudi opis pravic delničarjev in možnosti uresničevanja le-teh, dokler ti podatki niso popolnoma vsebovani v nacionalnem pravu;
2. sestava in način delovanja upravnega odbora, nadzornega sveta, kot tudi njunih komisij.
Torej Avstrija predvideva izjavo o upravljanju družbe v posebnem, od poslovnega poročila ločenem poročilu. V skladu z Direktivo 2006/46/ES mora izjava vsebovati podatke iz točk (a), (b), (e) in (f) spremenjenega člena 46 Četrte direktive. d) Kolektivna dolžnost in odgovornost v zvezi s pripravo in objavo letnih računovodskih izkazov in letnega poročila Kolektivna dolžnost in odgovornost v zvezi s pripravo in objavo letnih računovodskih izkazov in letnega poročila je v Avstriji že del veljavnega prava in ni potrebna nikakršna implementacija. Toda v prvem odstavku § 222 UGB bo dodatno razjasnjeno, da morajo biti računovodski izkazi, poslovno poročilo kot tudi corporate governence poročilo podpisani s strani zakonitega zastopnika kapitalske družbe. e) Sankcije za kršitve predpisov, sprejetih na podlagi Direktive 2006/46/ES Države članice morajo v skladu z Direktivo 2006/46/ES določiti pravila, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Avstrijska zakonodaja predvideva takšne sankcije v naslednjih členih: § 270a, § 271b, § 275, § 283 UGB, § 255 AktG in § 122 GmbHG. 4.2.3 Implementacija v Veliki Britaniji a) Predlog spremembe kriterijev za razvrščanje gospodarskih družb Spremenijo se 382., 383., 465. in 466. člen Podjetniškega zakona (Companies Act 2006 – CA), in sicer: - za majhne družbe se spremeni kriterij bilančne vsote (iz 2.800.000 funtov) na 3.260.000 funtov, kriterij čistih prihodkov pa (iz 5.600.000 funtov) na 6.500.000 funtov;
- za srednje družbe se spremeni kriterij bilančne vsote (iz 11.400.000 funtov) na 12.900.000 funtov, kriterij čistih prihodkov pa (iz 22.800.000 funtov) na 25.900.000 funtov.
Pri odločitvi o tem, ali naj se kriteriji oziroma pragovi dvignejo gre v bistvu za tehtanje med možnimi tveganji (skrčenje obveznosti poročanja) in potencialnimi koristmi (večja fleksibilnost, nižji stroški družb). Ocenjeno je, da bi z dvigom pragov 3.100 srednjih družb postalo majhne družbe in 1.600 velikih družb, srednje družbe. b) Predlog razširjenega vrednotenja finančnih sredstev po »pošteni vrednosti« Vlada (v skladu s petim odstavkom člena 1 direktive) predlaga ureditev, ki dovoljuje, a ne zahteva, da vse družbe, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu s CA in uporabljajo angleške računovodske standarde (FRS), uporabljajo »pošteno vrednost« v skladu z 39. mednarodnim računovodskim standardom (IAS 39), tako v lastnih kot tudi v konsolidiranih poročilih. Ureditev bo vključena v 15. poglavje CA. Takšen fleksibilen in permisiven pristop je trenutno najbolj primeren. Sprememba bo omogočila družbam, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu s CA in uporabljajo angleške računovodske standarde, da več finančnih instrumentov vrednotijo po pošteni vrednosti v skladu z IAS 39, in jim hkrati olajšala ravnanje po mednarodnih računovodskih standardih. Odbor za računovodske standarde (Accounting Standards Board – ASB) bo presodil, kateri ukrepi morajo biti sprejeti v angleških računovodskih standardih. c) Predlog večjih zahtev po razkritju Zunajbilančne operacije Podjetniški zakon bo spremenjen tako, da bo v skladu s šestim odstavkom člena 1 Direktive 2006/46/ES vključeval zahteve po razkritju zunajbilančnih operacij (in finančnih vplivov teh operacij na družbo, če so tveganja in koristi, ki izhajajo iz teh operacij, nezanemarljive, in je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja družbe) za vse družbe, tako tiste, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi, ki jih je sprejela EU, kot tiste, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu s CA. Predlagano je, da se zahteve direktive implementirajo brez nadaljnjih sprememb ali dodatkov. Majhne družbe in skupine bodo izvzete iz teh zahtev. Predlagano je, da se izkoristi možnost države članice, da dovoli srednje velikim družbam, da omejijo razkritje teh informacij, glede na naravo in poslovni namen teh operacij. ASB bo presodil, kateri ukrepi morajo biti sprejeti v angleških računovodskih standardih. Transakcije, v katere je družba vstopila s povezanimi osebami Zahteve šestega odstavka člena 1 Direktive 2006/46/ES po razkritju transakcij, v katere je družba vstopila s povezanimi osebami, bodo vključene v 15. poglavje CA 2006 in bodo veljale za družbe, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu s CA in uporabljajo angleške računovodske standarde. Predlagano je, da se majhne družbe (ki niso javne družbe) izvzame iz teh zahtev. Stališče strokovnih svetovalcev se skuša ugotoviti, glede možnosti izvzetja srednjih družb (ki niso javne) iz te obveznosti in možnosti, da se za srednje družbe, ki so javne družbe, omeji obveznost razkritja najmanj na neposredne ali posredne transakcije med družbo in njenimi največjimi delničarji ter družbo in člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov. Predlagano je tudi, da se lahko izvzamejo transakcije med dvema ali več člani skupine, če so podružnice, ki so stranke v transakciji, v popolni lasti takega člana. Angleški računovodski standardi določajo, da mora biti informacija o transakcijah s povezanimi osebami predstavljena v skladu s FRS 8 (»Related Party Disclosures«). Zahteve so podobne za družbe, ki poročajo v skladu s Standardi računovodskega poročanja za majhna podjetja (Financial Reporting Standard for Small Enities – FRSSE). Zahteve po razkritju v Direktivi 2006/46/ES so strožje od tistih, ki jih vsebuje FRS 8, in bližje tistim, ki jih vsebuje IAS 24. ASB bo preučil, kateri ukrepi morajo biti sprejeti v angleških računovodskih standardih. d) Izjava o upravljanju družbe (Corporate Governance Statement) Vlada se še mora odločiti glede tega: a) katera možnost za implementiranje zahteve po izjavi o upravljanju družbe je najbolj primerna, in sicer: - predpisati zahtevo kot del ureditve CA. To bi bilo konsistentno z načinom implementacije ostalih zahtev Direktive 2006/46/ES. Nadzor nad uveljavitvijo bi opravljal Financial Reporting Review Panel. Kršitev obveznosti poročanja ali navedba lažne izjave bi pomenila prekršek;
- Financial Service Authority (FSA) naj izda oziroma predpiše nova pravila (kjer bodo vključene te zahteve). Sankcije, ki jih predpisuje FSA, so neomejene globe in izpis iz seznama družb, ki niso ravnale v skladu z Listing Rules. Te sankcije pa ne veljajo za družbe, ki so registrirane v Veliki Britaniji, vendar njihove delnice niso uvrščene na seznam pri FSA, zato bi bil potreben nov sistem sankcij;
- Secretary of State naj predpiše nove zahteve, s katerimi se uredi corporate governance izjava. To bi uvedlo povsem nov režim razkritij, ki ne bi padel niti pod pravila CA niti pod FSA pravila. Ta pristop bi pomenil tudi oblikovanje novega kaznivega dejanja oziroma dejanj z namenom uveljavitve zahtev direktive;
b) kje naj bo izjava vsebovana: - v posebnem oddelku poslovnega poročila (v Veliki Britaniji: Director's Report; glede na to, da se večina podatkov, katerih razkritje se zaheteva s corporate governance izjavo, že sedaj objavlja kot del letnega poročila, je ta način konsistentnejši);
- v ločenem poročilu, ki se objavi skupaj s poslovnim poročilom.
Vlada razume zahtevo sedmega odstavka člena 1 Direktive 2006/46/ES tako, da se bo implementacija tega člena nanašala samo na britanske družbe, ki poslujejo na trgih znotraj EU, ne pa na družbe iz drugih držav članic EU, ki poslujejo v Veliki Britaniji. Večina informacij o upravljanju družbe (corporate governance information), ki jih zahteva direktiva, se sedaj zahteva od družb z uvrščenimi delnicami (listed shares – to je delnicami, ki so sprejete na uradni seznam, ki ga vzdržuje FSA). Vendar pa je zahteva, da se takšne informacije razkrijejo v posebni »corporate governance izjavi«, nova. Vse družbe, ki so registrirane v Veliki Britaniji in imajo uvrščene delnice, so obvezane v skladu z Listing Rules (LR 9.8.6.) v svojih poslovnih poročilih poročati o tem, kako uporabljajo Combined Code. FSA je odgovorna za zagotavljanje takšnih izjav.
     

e) Kolektivna dolžnost in odgovornost v zvezi s pripravo in objavo letnih računovodskih izkazov in letnega poročila Ureditev, ki jo določa Direktiva 2006/46/ES, je že vključena v CA 2006. Dopolnila se bo le v obsegu, da bo zajela tudi vse izjave o upravljanju družbe v skladu z direktivo. Sicer na tem področju niso potrebni nobeni ukrepi. V Veliki Britaniji je kolektivna odgovornost direktorjev v zvezi s pripravo individualnih in konsolidiranih računovodskih izkazov zajeta v naslednjih členih CA 2006: 394, 399, 414, 415, 419, 441, 456, 15 del: poglavje 11. 4.3 Člen 41 Direktive 2006/43/ES 4.3.1 Implementacija v Nemčiji a) Splošno V nemškem pravnem redu se bodo s prenosom člena 41 Direktive 2006/43/ES, ki ureja revizijske komisije, spremenili oziroma dopolnili: 1. Trgovinski zakonik – Handelsgesetzbuch (HGB);
2. Zakon o delnicah – Aktiengesetz (AktG);
3. Izvedbeni zakon o evropski delniški družbi – SE-Ausführungsgesetz (SEAG);
4. Zakon o družbah z omejeno odgovornostjo – Gesetz betreffend die Gesellschaften mit beschränkter Haftung (GmbHG);
5. Zakon o zadrugah – Genossenschaftsgesetz (GenG);
6. Izvedbeni zakon o evropski zadrugi – SCE-Ausführungsgesetz (SCEAG).
b) Dopolnitev HGB V HGB se bo dodal nov § 342f, ki bo v nemško nacionalno zakonodajo prenesel določilo prvega stavka prvega odstavka člena 41 direktive, v skladu s katerim mora vsak subjekt javnega interesa imeti revizijsko komisijo. Vendar pa določilo petega odstavka člena 41 direktive državam članicam dopušča, da subjektom javnega interesa z organom, ki že opravlja enakovredne funkcije kot revizijska komisija, slednje ni potrebno posebej oblikovati. Opredeljeno izbirno upravičenje je Nemčija uresničila s prvim stavkom prvega odstavka § 342f HGB, v skladu s katerim lahko torej v členu 41 opredeljene naloge revizijskih komisij opravlja tudi nadzorni svet (Aufsichtsrat) ali upravni odbor družbe (Verwaltungsrat). Med subjekte javnega interesa direktiva v 13. točki člena 2 uvršča subjekte, s katerih vrednostnimi papirji se lahko trguje na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu 14. točke prvega odstavka člena 4 Direktive 2004/39/ES. Slednja določba je v nemško pravo prenesena s petim odstavkom § 2 Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Wertpapierhandelsgesetz – WpHG). V skladu s prvim stavkom prvega odstavka novega § 342f HGB morajo torej subjekti, ki izdajajo vrednostne papirje v smislu prvega stavka prvega odstavka WpHG in z njimi trgujejo na organiziranem (reguliranem) trgu v smislu petega odstavka § 2 WpHG, uvesti revizijske komisije. Ta zaveza se uresničuje s sklicevanjem § 342f HGB na prav tako novi § 264d HGB (Kapitalmarktorientierte Kapitalgesellschaft). Kot subjekti javnega interesa so po 13. točki člena 2 direktive opredeljene tudi (a) kreditne institucije in (b) zavarovalnice. Vendar pa člen 39 direktive državam članicam dopušča, da subjekte javnega interesa, ki niso izdali prenosljivih vrednostih papirjev, s katerimi se lahko trguje na reguliranem trgu, oprostijo ene ali več zahtev X. poglavja direktive, torej tudi obveze po oblikovanju revizijske komisije. To izbirno upravičenje je Nemčija uresničila, zato nemške kreditne institucije in zavarovalnice, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na reguliranem trgu, niso zavezane k uvedbi revizijske komisije. Šesti odstavek člena 41 direktive državam članicam dopušča, da za določene subjekte ne uzakonijo obveze po oblikovanju revizijskih komisij. Med navedenimi subjekti je Nemčija s prvim odstavkom § 342f HGB od te obveze izvzela: 1. subjekte javnega interesa, katerih edino opravilo je delovati kot izdajatelj s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev; in
2. kreditne institucije, katerih delnice nimajo dovoljenja za trgovanje na reguliranem trgu nobene države članice in ki so na stalen in ponavljajoč način izdajale le dolžniške vrednostne papirje, če njihova skupna nominalna vrednost ostane pod 100.000.000 EUR in niso objavile prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.
Nadalje je Nemčija uresničila izbirno upravičenje po določbah (b) točke šestega odstavka člena 41 direktive, v skladu s katerimi lahko države članice določijo, da revizijska komisija ni obvezna v tistih subjektih javnega interesa, ki so kolektivna naložbena podjetja. Slednja (Investmentfonds) so namreč v Nemčiji opredeljena kot posebno premoženje in niso kapitalske družbe v smislu prvega stavka prvega odstavka § 342f HGB, zato za njih ni uzakonjena obveznost oblikovanja revizijske komisije. Investicijske delniške družbe (Investmentaktiengesellschaften) pa zavezujejo določbe prava delniških družb, v skladu s katerimi morajo imeti nadzorni svet. Nemčija pa ni uresničila izbirnega upravičenja, po katerem bi lahko od obveznosti oblikovanja revizijske komisije izvzela tudi tiste subjekte javnega interesa, ki so odvisna podjetja. V zvezi z navedenim je bilo namreč zavzeto stališče, da bi bila takšna ureditev v nasprotju s samim namenom direktive, saj lahko imajo odvisna podjetja izjemen vpliv na trg, izvajanje nalog revizijske komisije v družbi materi pa ne zagotavlja resničnosti poročanja odvisnega podjetja. V kolikor kapitalska družba še nima nadzornega sveta ali upravnega odbora, ki bi opravljal enakovredne naloge kot revizijska komisija, so v skladu z drugim odstavkom § 342f HGB člani revizijske komisije izvoljeni neposredno s strani družbenikov, pri čemer pa predsedstvo revizijske komisije ne sme biti zaupano poslovodstvu družbe (»Gesellschäftsführung betraut sein«). V § 342f HGB so torej prenesene le okvirne določbe o revizijskih komisijah, medtem ko so bistvene določbe člena 41 direktive implementirane v določbah AktG, na katere se § 342f HGB tudi sklicuje. c) Spremembe in dopolnitve AktG Vsak subjekt javnega interesa, s katerega vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu v smislu § 264d HGB, mora oblikovati revizijsko komisijo, njene naloge pa lahko opravlja tudi nadzorni svet. V skladu s tretjim stavkom prvega pododstavka prvega odstavka člena 41 direktive mora biti najmanj en član revizijske komisije neodvisen in usposobljen za računovodstvo in/ali revizijo. V kolikor naloge revizijske komisije opravlja nadzorni svet, zanj prav tako velja takšna zahteva, kar se v nemško nacionalno zakonodajo prenaša z dopolnitvijo § 100 AktG, in sicer z dodanim petim odstavkom. V primeru, ko nadzorni svet nima člana, ki bi bil neodvisen in usposobljen za računovodstvo ali revizijo, je potrebno uporabiti § 342f HGB in oblikovati revizijsko komisijo. V tretjem odstavek § 107 AktG se bo dodalo (vrinilo) določilo drugega stavka, po katerem bo lahko nadzorni svet poleg drugih komisij ustanovil tudi revizijsko komisijo in nanjo prenesel določene naloge, ki jih mora sicer opravljati sam. Če nadzorni svet ustanovi revizijsko komisijo, ni zavezan, da nanjo prenese celotni spekter nalog, ki naj bi jih v skladu z drugim odstavkom člena 41 direktive opravljale revizijske komisije. Dopustno je torej prenašanje le nekaj od navedenih nalog, vendar pa mora v tem primeru preostale naloge opravljati nadzorni svet. Četudi slednji na revizijsko komisijo prenaša določene naloge, pa zanje ostaja tako pristojen kot tudi odgovoren. Z novim četrtim odstavkom § 107 AktG se zahteva iz petega odstavka § 100 AktG, v skladu s katerim mora biti vsaj en član nadzornega sveta neodvisen in usposobljen za računovodstvo ali revizijo, uzakonja tudi za revizijske komisije. Z vrinjenim drugim stavkom tretjega odstavka § 124 AktG se v nemško pravo prenaša tretji odstavek člena 41 direktive, v skladu s katerim mora predlog nadzornega sveta za imenovanje zakonitega revizorja v subjektih javnega interesa temeljiti na priporočilu revizijske komisije. V AktG se bo zaradi prenosa člena 41 direktive spremenil tudi § 171, in sicer drugi stavek prvega odstavka, ki bo odslej določal, da zakoniti revizor obvešča nadzorni svet ali revizijsko komisijo o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranje kontrole v povezavi s postopkom računovodskega poročanja. d) Dopolnitve SEAG Zaradi prenosa člena 41 direktive v nemško nacionalno zakonodajo je potrebno spremeniti tudi določila SEAG. V zvezi z evropsko delniško družbo (SE) je potrebno ločiti med (a) SE z enotirnim sistemom upravljanja in (b) SE z dvotirnim sistemom upravljanja. Pri slednji se smiselno uporabljajo določbe delniškega prava, zato zaradi izvedenih sprememb AktG druge spremembe zakonodaje niso potrebne. Za SE z enotirnim sistemom upravljanja, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu v smislu § 264d HGB, pa je potrebna posebna ureditev revizijskih komisij. V § 27 SEAG se bo v prvem odstavku zaradi prenosa člena 41 direktive dodal stavek, ki bo za SE z enotirnim sistemom upravljanja določal, da mora najmanj en član upravnega odbora izpolnjevati predpostavke po petem odstavku § 100 AktG – mora biti neodvisen in usposobljen za računovodstvo ali revizijo, predsednik upravnega odbora pa ne sme biti izvršni direktor SE. V primeru, da SE z enotirnim sistemom upravljanja nima upravnega odbora, katerega sestava bi ustrezala navedenim določilom, je potrebno uporabiti § 342f HGB. V skladu z dodanim četrtim stavkom četrtega odstavka § 34 SEAG lahko upravni odbor SE z enotirnim sistemom upravljanja ustanovi revizijsko komisijo in nanjo prenese zlasti naloge, ki so navedene v drugem stavku tretjega odstavka § 107 AktG. Peti stavek nadalje določa, da morajo biti člani revizijske komisije v večini neizvršni direktorji. Slednje zagotavlja enakost razmerij v revizijski komisiji in upravnem odboru, saj bi se v nasprotnem primeru revizijske komisije lahko zlorabljale – z njimi bi upravni odbor (izvršni direktorji) izvajal nadzor nad samim seboj, s tem pa cilj učinkovitega nadzora ne bi bil dosežen. Neizvršni direktorji upravnega odbora namreč nadzora zaradi prenosa nalog na revizijsko komisijo ne bi več izvajali. Nov šesti stavek četrtega odstavka § 34 SEAG pa bo določal, da mora vsaj en član revizijske komisije izpolnjevati predpostavke v skladu s petim odstavkom § 100 AktG, predsednik revizijske komisije pa ne sme biti izvršni direktor družbe. e) Spremembe GmbHG Družbe z omejeno odgovornostjo v smislu § 264d HGB, ki nimajo nadzornega sveta, morajo v skladu s § 342f HGB uvesti revizijsko komisijo, ki bo opravljala naloge v skladu z drugim stavkom tretjega odstavka § 107 AktG. V kolikor ima d.o.o. nadzorni svet oziroma upravni odbor, pa je potrebno razlikovati, ali je bila njegova uvedba obvezna na podlagi (a) predpisov o soodločanju ali (b) določil družbene pogodbe. V prvem primeru je potrebno glede oblikovanja nadzornega sveta uporabiti določbe delniškega prava, torej tudi spremenjena in dopolnjena določila AktG, zato zaradi prenosa člena 41 direktive v obravnavanem zakonu spremembe niso potrebne. Sprememba prvega stavka prvega odstavka § 52 GmbHG pa zagotavlja smiselno uporabo petega odstavka § 100 AktG (najmanj en član nadzornega sveta mora biti neodvisen in usposobljen za računovodstvo ali revizijo), ko se nadzorni svet oblikuje po določilih družbene pogodbe. Prav tako se s sklicevanjem § 52 GmbHG na določila četrtega odstavka § 107 AktG zagotavlja, da je v primeru oblikovanja revizijske komisije tudi najmanj en član revizijske komisije neodvisen in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Glede na to, da so določbe § 52 GmbHG dispozitivne narave, lahko družbena pogodba določa obvezno oblikovanje nadzornega sveta in/ali revizijske komisije, pri čemer pa ni nujno, da v zvezi z njunim oblikovanjem upošteva tudi zahteve iz petega odstavka § 100 AktG in četrtega odstavka § 107 AktG, na katere napotuje § 52 GmbHG. V tem primeru je potrebno ustanoviti revizijsko komisijo v skladu z določili § 342f HGB. f) Dopolnitve GenG Zahteve člena 41 direktive uveljavlja za zadruge, ki delujejo v smislu § 264d HGB, nov četrti odstavek § 36 GenG, ki določa, da mora biti vsaj en član nadzornega sveta takšne zadruge neodvisen in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Za relevantne zadruge, katerih nadzorni svet ni sestavljen v skladu z navedeno zahtevo ali pa nadzornega sveta sploh nimajo, je potrebno uporabiti § 342f HGB, pri čemer pa je za kreditne zadruge (Kreditgenossenschaften) potrebno upoštevati izjemo iz 2. točke prvega odstavka § 342f HGB. V prvem stavku dodanega prvega (a) odstavka § 38 GenG je določeno, da lahko nadzorni svet vsake zadruge (ne glede na to, ali deluje v smislu § 264d HGB ali ne), uvede revizijsko komisijo, pri čemer so naštete tudi nekatere naloge revizijske komisije. Nadalje je določeno, da mora nadzorni svet sam opravljati navede naloge, v kolikor ne ustanovi revizijske komisije. Če zadruge, ki delujejo v smislu § 264d HGB, kljub obstoječemu nadzornemu svetu ustanovijo revizijsko komisijo, mora ta imeti vsaj enega neodvisnega člana, ki je usposobljen za računovodstvo ali revizijo. g) Dopolnitve SCEAG V SCE je prav tako dopusten enotirni kot tudi dvotirni sistem upravljanja, pri čemer se v slednjem primeru uporabljajo pravila GenG (torej tudi tista, ki bodo uveljavljena zaradi implementacije člena 41 direktive v nemško pravo), zato spremembe SCEAG niso potrebne. V primeru enotirnega sistema upravljanja SCE pa so zaradi prenosa člena 41 direktive potrebne dopolnitve § 19 SCEAG. Vsebina tretjega stavka prvega odstavka člena 41 direktive se bo prenesla v vrinjeni drugi stavek prvega odstavka § 19 SCEAG, v skladu s katerim bo moral biti vsaj en član upravnega odbora SCE, ki deluje v smislu § 264d HGB, neodvisen in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Prav tako se nadalje predvideva, da predsednik upravnega odbora ne bo smel biti izvršni direktor SCE. Po novem četrtem odstavku § 19 SCEAG bo lahko upravni odbor vsake SCE uvedel revizijsko komisijo. V besedilu obravnavanega odstavka so določene nekatere naloge revizijske komisije. Smiselno enako in tudi z istim ciljem kot v SEAG je nadalje določeno, da morajo biti člani revizijske komisije v večini neizvršni direktorji. Če upravni odbor SCE, ki deluje v smislu § 264d HGB, ustanovi revizijsko komisijo, mora vsaj en član revizijske komisije izpolnjevati predpostavke v skladu s prvim odstavkom § 19, predsednik revizijske komisije pa ne sme biti izvršni direktor SCE. 4.3.2 Implementacija v Avstriji a) Splošno Avstrijski predlog prenosa Direktive 2006/43/ES se v zvezi s subjekti, na katere se nanaša, sklicuje na prvi odstavek § 271a Podjetniškega zakonika INCLUDEPICTURE "http://www.jusline.at/gimg/at/jstrees/f_icons/spacer.gif" * MERGEFORMATINET (Unternehmensgesetzbuch – UGB), saj slednji omenja subjekte, ki v veliki meri ustrezajo značilnostim subjektov javnega interesa, kot jih opredeljuje direktiva. § 271a UGB se namreč nanaša na družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na reguliranem trgu (kotirajoče družbe) (kapitalmarktorientierte Gesellschaft) (v zvezi s tem se sklicuje na drugi stavek tretjega odstavka § 221 UGB) in na družbe, katerih velikost presega petkratnik meril, ki opredeljujejo velike družbe (zelo velike družbe) (Gesellschaft die das Fünffache einer großen Gesellschaft überschreitet). Avstrijski zakonodajalec je z GesRÄG 2005 že konkretiziral nekatere naloge revizijskih komisij, katerih katalog pa bo v skladu z določili direktive potrebno dopolniti. Zahteve člena 41 direktive se bodo v nacionalno zakonodajo sicer prenesle s spremembami oziroma dopolnitvami: 1. Zakona o delnicah – Aktiengesetz (AktG);
2. Zakona o družbah z omejeno odgovornostjo – Gesetz über die Gesellschaften mit beschränkter Haftung (GmbHG);
3. Zakona o statutu SE – Bundesgesetz über das Statut der Europäischen Gesellschaft (Societas Europaea – SE) (SEG);
4. Zakona o zadrugah – Genossenschaftsgesetz (GenG);
5. Podjetniškega zakonika – Unternehmensgesetzbuch (UGB).

Prav tako bo potrebna prilagoditev Zakona o bančništvu (Bankwesengesetz – BWG), Zakona o nadzoru nad vrednostnimi papirji (Wertpapieraufsichtsgesetz – WAG) in Zakona o hranilnicah (Sparkassengesetz – SpG), ki bo predlagana ločeno s strani ministrstva za finance. Na podlagi določil predloga implementacije Direktive 2006/43/ES je ugotoviti, da avstrijski zakonodajalec ne bo uresničil izbirnega upravičenja po petem odstavku člena 41 direktive, ki državam članicam dopušča, da ne določijo obveznosti oblikovanja revizijskih komisij za subjekte javnega interesa, katerih telo že opravlja enakovredne naloge kot revizijska komisija. V spremenjenih oziroma dopolnjenih določilih AktG, GmbHG, SEG in GenG je namreč za d.d., d.o.o., SE in zadruge, ki so subjekti javnega interesa, določeno obvezno oblikovanje revizijskih komisij. Poleg tega iz obravnavanega avstrijskega predloga ne izhaja, da bi se od obveznosti oblikovanja revizijske komisije izvzeli kateri od subjektov, navedenih v šestem odstavku člena 41, kot to dopušča navedena določba direktive. b) Spremembe AktG V skladu z zahtevami direktive se bo spremenil četrti (a) odstavek § 92 AktG, v katerem bo glede subjektov, za katere naj bi veljala ureditev po obravnavanem določilu, novo napotilo na uporabo določil § 271a UGB. V slednjem je namreč avstrijski zakonodajalec določil subjekte, ki imajo v državi velik gospodarski pomen, in sicer so to kotirajoče družbe in zelo velike družbe (glej zgoraj). Te družbe in delniške družbe, katerih nadzorni svet ima več kot pet članov, bodo morale v skladu z določili § 92 AktG odslej obvezno oblikovati revizijske komisije. Z njihovo uvedbo naj bi se izboljšalo izvajanje funkcij nadzornega sveta, pri čemer pa se na revizijske komisije ne smejo prenesi naloge, ki primarno ne sodijo v sklop nalog nadzornega sveta. V družbah, ki ne bodo oblikovale revizijskih komisij, bo moral naloge iz četrtega (a) odstavka § 92 AktG v celoti opravljati nadzorni svet. Po določilih § 92 AktG bo morala torej vsaka d.d., ki ima več kot pet članov nadzornega sveta, četudi ni subjekt javnega interesa, oblikovati revizijsko komisijo. Za omenjene d.d. v skladu z zahtevami direktive ne bi bilo potrebno določiti dodatnih nalog, ki naj jih opravljajo revizijske komisije, vendar pa bi bila takšna ureditev nedosledna in prav tako ne bi bila ustrezna z vidika pravne varnosti. V delu, ki določa obvezno oblikovanje revizijske komisije za vse d.d. z več kot pet člani v nadzornem svetu, tudi za tiste, ki niso subjekti javnega interesa, torej avstrijski predlog presega zahteve direktive. S predlogom je v četrtem (a) odstavku § 92 AktG v skladu s prvim pododstavkom prvega odstavka člena 41 direktive predvideno, da mora biti en član revizijske komisije strokovnjak s področja financ. Slednji ali predsednik revizijske komisije pa ne sme biti oseba, ki je bila v zadnjih treh letih član uprave (Vorstandsmitglied), vodilni zaposleni (leitender Angestellter) ali zakoniti revizor te družbe. Takšna ureditev je veljala že doslej, sedaj pa se v četrtem (a) odstavku § 92 AktG dodaja, da predsednik revizijske komisije ali strokovnjak s področja financ tudi ne sme biti oseba, ki zaradi drugih razlogov ni neodvisna ali nepristranska (naprimer zakonec člana uprave). V zvezi z opredeljevanjem neodvisnosti se avstrijski zakonodajalec v obrazložitvi predlaganih določil sklicuje na uporabo določb Priporočila Komisije o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta. Naloge revizijskih komisij so opredeljene v drugem odstavku člena 41 direktive, ki se bo v nemško pravo prenesel z dopolnitvijo četrtega (a) odstavka § 92 AktG. V slednjem se bodo dodale naloge revizijske komisije, ki po dosedanji ureditvi še niso bile izrecno navedene. Poleg tega je med nalogami revizijske komisije v 7. točki četrtega (a) odstavka § 92 AktG določeno, da mora revizijska komisija pripraviti predlog za nadzorni svet v zvezi z imenovanjem zakonitega revizorja. Z navedenim se bo v nemško nacionalno zakonodajo implementiral tretji odstavek člena 41 direktive. c) Spremembe GmbHG V pravu družb z omejeno odgovornostjo se bo smiselno enako kot četrti (a) odstavek § 92 AktG spremenil četrti (a) odstavek § 30g GmbHG. Revizijske komisije bodo morale oblikovati d.o.o., katerih nadzorni svet ima več kot pet članov, pa tudi d.o.o., ki ustrezajo značilnostim po prvem odstavku § 271a UGB. V skladu s predlogom bo moral biti tudi v d.o.o. en član revizijske komisije strokovnjak s področja financ, ki ne bo smel biti tisti, ki je bil v zadnjih treh letih član uprave, vodilni zaposleni, zakoniti revizor te d.o.o. ali bi bil zaradi drugih razlogov neodvisen ali nepristranski. Navedeno bo veljalo tudi za predsednika revizijske komisije. V predlaganem četrtem (a) odstavku § 30g GmbHG so v 1. do 7. točki navedene naloge revizijskih komisij, ki ustrezajo nalogam revizijskih komisij po drugem in tretjem odstavku člena 41 direktive. d) Spremembe SEG V SEG se bo vsebinsko smiselno enako kot četrti (a) odstavek § 92 AktG in četrti (a) odstavek § 30g GmbHG spremenil tretji (a) odstavek § 51. Skladno s slednjim bo morala SE, katere upravni odbor šteje več kot pet članov, pa tudi SE, ki ustreza značilnostim po prvem odstavku § 271a UGB, oblikovati revizijsko komisijo, katere član ne bo smel biti izvršni direktor SE. V tretjem (a) odstavku § 51 SEG bo nadalje kot v zgoraj obravnavanih določilih AktG in GmbHG določena obveznost glede sestave revizijske komisije, primeroma in z generalno klavzulo bodo navedeni kriteriji za presojanje neodvisnosti, ki jih bosta morala izpolnjevati tako neodvisni strokovnjak s področja financ kot tudi predsednik revizijske komisije, v 1. do 7. točki istega odstavka pa bodo urejene naloge revizijskih komisij. e) Dopolnitve GenG V § 24 GenG se bo vstavil tretji (a) odstavek, v skladu s katerim bo potrebno v zadrugah z značilnostmi po prvem odstavku § 271a UGB oblikovati revizijske komisije. Slednje bodo oblikovane enako kot bodo oblikovane revizijske komisije v d.d., d.o.o. in SE v skladu z zgoraj obravnavanimi določili, prav tako bodo opravljale enake naloge. Razlika je le v tem, da revizijska komisija v zadrugi v skladu s predlagano ureditvijo ne bo zadolžena za pripravo predloga nadzornemu svetu v zvezi z imenovanjem zakonitega revizorja. V GenG se torej ne bo implementirala določba tretjega odstavka člena 41 direktive, saj zakonitega revizorja zadruge v skladu z določili GenG postavi združenje revizorjev (Prüfungsverband). Spremembe in dopolnitve Zakona o SCE (Gesetz über das Statut der Europäischen Genossenschaft (Societas Cooperativa Europaea (SCE)) – SCEG) v zvezi z revizijskimi komisijami pa po mnenju avstrijskega predlagatelja niso potrebne, saj se v skladu s prvim odstavkom člena 8 Uredbe Sveta št. 1435/2003 o statutu evropske zadruge (SCE) za SCE z dvotirnim sistemom upravljanja subsidiarno uporabljajo določbe prava zadrug, za SCE z enotirnim sistemom upravljanja pa se za upravni odbor smiselno uporabljajo določila o upravi in nadzornem svetu. f) Spremembe UGB V drugi odstavek § 273 UGB se bo preneslo določilo četrtega odstavka člena 41 direktive, v skladu s katerim mora zakoniti revizor obveščati revizijsko komisijo o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo, vendar pa bo v skladu z določbami § 273 UGB potrebno poročati članom nadzornega sveta, ne revizijski komisiji. 4.3.3 Implementacija v Veliki Britaniji Velika Britanija ni uresničila izbirnega upravičenja po 13. točki člena 2 Direktive 2006/43/ES in za subjekte javnega interesa poleg subjektov, ki so navedeni v tem istem odstavku, ni imenovala še kakšnih drugih subjektov. Nasploh se bo prenos obravnavanega člena 41 direktive v pravni red Velike Britanije izvedel na način, ki bo subjekte, na katere se bo ureditev nanašala, zavezal k prilagajanju zahtevam direktive v čim manjši možni meri. Ravno Britanci so se zavzemali za ureditev izbirnega upravičenja držav članic, po katerem bi lahko države članice subjekte javnega interesa, ki niso izdali prenosljivih vrednostnih papirjev, s katerimi se lahko trguje na reguliranem trgu, oprostile zahteve po oblikovanju revizijske komisije. Navedeno upravičenje, katerega vsebina je sedaj urejena v členu 39 direktive, bodo v celoti uresničili, zaradi česar bo predvidoma s to izjemo zajeta večina (vzajemnih) zavarovalnic (mutual insurers) in kreditnih institucij. Prav tako bo Velika Britanija ob implementaciji obravnavane direktive izkoristila izbirno pravico iz petega odstavka člana 41 direktive, od obveznosti oblikovanja revizijskih komisiji pa bo nadalje izvzela vse subjekte, navedene v šestem odstavku člana 41. Kodeks o sodelovanju pri upravljanju (Combined Code on Corporate Governance) že vsebuje določila v zvezi z oblikovanjem revizijskih komisij, ki so širša in bolj podrobna od minimalnih zahtev direktive v skladu s petim odstavkom člena 41, saj naprimer revizijskim komisijam nalagajo tudi druge naloge, ne le tistih, ki jih določa direktiva. V skladu z navedenim se tako predlaga, da se sedanja ureditev uporablja še naprej, pri čemer se morajo subjekti javnega interesa opredeliti, ali se držijo zahtev kodeksa glede revizijskih komisij ali ne. Omenjeni kodeks prav tako določa zahteve, ki so v direktivi urejene v prvem do tretjem odstavku člena 41. Sedanja ureditev (Financial Services Authority (FSA) rules) za družbe, katerih vrednosti papirji so uvrščeni na borzo (listed companies), določa obvezno razkritje glede upoštevanja določil zgoraj omenjenega Kodeksa. Vendar pa trenutna ureditev ne zadostuje za implementacijo obravnavane direktive v pravni red Velike Britanije, saj lahko družbe delujejo v skladu z določili Kodeksa o revizijskih komisijah ali pa morajo obrazložiti, zakaj teh priporočil Kodeksa niso upoštevale (comply or explain approach). Prvi predlog (marec 2007) prenosa člena 41 direktive v nacionalno zakonodajo je vseboval štiri možne rešitve, in sicer: 1. prenos novih zahtev preko dopolnitve FSA's Listing Rules – in sicer 6. dela (Part 6) Zakona o finančnih storitvah in trgih iz leta 2000 (Financial Services and Markets Akt 2000);
2. uveljavitev novih določil, ki bi direktorje zavezovala k izjavi o skladnosti v letnem poročilu, in sicer bi moral ta izjaviti, da ima družba:
- revizijsko komisijo, ki je oblikovana v skladu s priporočili Kodeksa; ali
- telo, ki izpolnjuje predpostavke po petem odstavku člena 41 direktive, pri čemer bi bilo potrebno razkriti, katero telo izvaja te funkcije in kako je sestavljeno;
3. uveljavitev novih določil, ki bi družbe obvezovala k oblikovanju revizijskih komisij oziroma teles, ki bi izpolnjevala predpostavke po petem odstavku člena 41 direktive;
4. kombinacija 1. in 3. alternative – uporaba sedaj veljavnih Listing Rules in ločena ureditev dodatnih zahtev, ki bi se lahko dosegla preko določil Podjetniškega zakona iz leta 2006 (Companies Act 2006).
Prva alternativa, ki je bila po zaključenih konzultacijah (julij 2007) opredeljena kot najbolj primerna, je predvidevala ureditev, ki družbam nalaga, da imajo: - revizijske komisije, ki so oblikovane v skladu s priporočili Kodeksa; ali
- telesa, ki opravljajo enakovredne funkcije kot revizijske komisije in izpolnjujejo še ostale predpostavke v skladu s petim odstavkom člena 41, pri čemer je v takem primeru potrebno razkriti, katero telo izvaja te funkcije in kako je sestavljeno.
Nenazadnje je bil sprejet pristop, da se bodo Listing Rules dopolnila le z vključitvijo zahteve, da morajo subjekti javnega interesa oblikovati telesa, ki izpolnjujejo predpostavke v skladu s petim odstavkom člena 41 direktive. V Veliki Britaniji bo torej v Listing Rules določeno, da morajo subjekti javnega interesa: 1. imeti telo:
- ki opravlja enakovredne funkcije tistim, ki so navedene v drugem odstavku člena 41 direktive; in
- katerega vsaj en član je neodvisen in katerega vsaj en član je strokovnjak s področja financ (to je lahko ista oseba, ni pa to nujno);
2. razkriti, katero telo izvaja te funkcije in kako je sestavljeno.
Posledično se pravila ne bodo sklicevala na Kodeks, saj bi to nasprotovalo neobvezujoči naravi priporočil Kodeksa. Subjekti, ki se odločijo za uporabo priporočil Kodeksa glede revizijskih komisij, bodo vsekakor imeli telo kot ga zahteva člen 41 direktive, zato ni potrebe, da bi se Listing Rules izrecno sklicevala na priporočila Kodeksa. Tisti subjekti, ki priporočilom Kodeksa glede oblikovanja revizijskih komisij ne bodo sledili, pa bodo morali obrazložiti, zakaj je temu tako, in imeti poleg tega oblikovano telo v skladu z zgoraj navedenimi določili Listing Rules (vsebina petega odstavka člena 41 direktive). FSA je pristojna spremljati skladnost delovanja družb z določili Listing Rules, zato bo prav tako zadolžena za spremljanje, kako družbe izpolnjujejo njihove novo opredeljene obveznosti, pri čemer so sankcije za neizpolnjevanje oziroma nepravilno izpolnjevanje zahtev po 6. delu Linsting Rules določene v obliki glob. V skladu s četrtim odstavkom člena 41 mora zakoniti revizor ali revizijsko podjetje obveščati revizijsko komisijo o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo. Glede implementacije navedene določbe v nacionalno zakonodajo je bilo v Veliki Britaniji zavzeto stališče, da je ta zahteva že določena v ISA 260 in v obstoječih revizijskih etičnih standardih (Auditing Practices Board ethical standards), zato je potrebno s prilagoditvijo Seznama 10 (Schedule 10) Companies Act 2006 tem standardom dati le obvezujočo naravo. 4.4 Člen 49 Direktive 2006/43/ES 4.4.1 Implementacija v Nemčiji Nova 15. točka prvega odstavka člena 43 Četrte direktive, kot jo določa (a) točka prvega odstavka člena 49 Direktive 2006/43/ES, se bo v nemško nacionalno zakonodajo prenesla s 17. točko § 285 HGB. Navedeno ureditev bo potrebno uporabljati za vsa podjetja, izjema bodo le določene milejše zahteve za srednje in majhne kapitalske družbe v skladu s § 288 HGB. V 17. točki § 285 HGB je v skladu z izbirno pravico držav članic po drugem stavku nove 15. točke prvega odstavka člena 43 Četrte direktive določeno, da se določbe uporabljajo le, v kolikor zahtevane navedbe niso zajete že v konsolidiranem računovodskem izkazu. Že v slednjem bodo namreč morala biti razčlenjena plačila za posamezne (štiri) vrste revizorjevih storitev v skupnih zneskih za vse družbe v skupini (glej spodaj, 9. točka prvega odstavka § 314 HGB), posledično pa posameznim družbam v skupini v njihovih računovodskih izkazih ne bo potrebno razčleniti plačil za različne vrste revizorjevih storitev. Z novim prvim odstavkom § 288 HGB je Nemčija med drugim uresničila izbirno upravičenje po noveliranem prvem odstavku člena 44 Četrte direktive ((b) točka prvega odstavka člena 49 direktive), v skladu s katerim po nacionalni zakonodaji majhne kapitalske družbe (prvi odstavek § 267 HGB) ne bodo zavezane podati navedb o plačilih revizorju, ločeno za posamezne vrste njegovih storitev, kot je to določeno v 17. točki § 285 HGB. Izbirno upravičenje držav članic po noveliranem drugem odstavku člena 45 Četrte direktive ((c) točka prvega odstavka člena 49 direktive) se v nemški zakonodaji uresničuje z določbami drugega odstavka § 288 HGB, v skladu s katerim srednjim kapitalskim družbam (drugi odstavek § 267 HGB) v računovodskih izkazih ni potrebno razkriti plačil za posamezne vrste revizorjevih storitev. So pa posledično srednje družbe na pisno zahtevo zavezane te podatke (po 17. točki § 285 HGB) posredovati Revizorski zbornici (Wirtschaftsprüferkammer). Nova 16. točka člena 34 Sedme direktive (drugi odstavek člena 49 direktive) se bo v nemško zakonodajo prenesla z 9. točko prvega odstavka § 314 HGB, v skladu s katero bo potrebno tudi v konsolidiranih računovodskih izkazih navajati plačila revizorju, razčlenjeno za njegove posamezne vrste storitev, v skupnem znesku za družbe v skupini. K temu je bila doslej zavezana samo kapitalsko usmerjena družba mati (Kapitalmarktorientierte Mutterunternehmen), v bodoče pa bodo vse družbe matere zavezane razkrivati podatke v skladu z 9. točko prvega odstavka § 314 HGB. Tako v 17. točki § 285 HGB kot tudi v smiselno enaki 9. točki prvega odstavka § 314 HGB se odslej poudarja, da se morajo razkrivati plačila za posamezne storitve revizorjev za poslovno leto. 4.4.2 Implementacija v Avstriji Nova 15. točka prvega odstavka člena 43 Četrte direktive, kot jo določa (a) točka prvega odstavka člena 49 Direktive 2006/43/ES, se bo v avstrijsko nacionalno zakonodajo prenesla z dodano 14. točko § 237 UGB. V slednji je v skladu z izbirno pravico držav članic po drugem stavku nove 15. točke prvega odstavka člena 43 Četrte direktive določeno, da navedb po 14. točki § 237 UGB ni potrebno razkriti podjetjem, ki so vključena v konsolidirane računovodske izkaze, če so v slednjih že zajeti zahtevani podatki (v zvezi s tem glej spodaj, prenos 16. točke člena 34 Sedme direktive v 11. točko § 266 UGB). Predlagani 1. stavek 1. odstavka § 242 UGB od obveznosti poročanja v skladu s 14. točko § 237 UGB izvzema majhne in srednje d.d. (prvi in drugi odstavek § 221 UGB), pa tudi srednje d.o.o. (drugi odstavek § 221 UGB). Z navedenim je Avstrija v določeni meri uresničila izbirna upravičenja po (b) in (c) točkah prvega odstavka člena 49 direktive, ki spreminjata prvi odstavek člena 44 in drugi odstavek člena 45 Četrte direktive. Drugi odstavek člena 49 Direktive 2006/43/ES ureja novo 16. točko člena 34 Sedme direktive, ki se bo v avstrijsko pravo implementirala z dodano 11. točko § 266 UGB, v skladu s katero bo smiselno enako kot po 14. točki § 237 UGB tudi v konsolidiranih računovodskih izkazih potrebno navajati zneske plačil revizorju, in sicer ločeno za posamezne vrste njegovih storitev v poslovnem letu (za družbe v skupini). 4.4.3 Implementacija v Veliki Britaniji Po členu 49 Direktive 2006/43/ES, v skladu s katerim se spreminjata Četrta in Sedma direktiva, bodo morali revidirani subjekti razkrivati plačila za zakonite revizorje ali revizijska podjetja, in sicer ločeno za posamezne vrste njihovih storitev. V zvezi s to obveznostjo v Veliki Britaniji že obstajajo določila v Pravilih za podjetja (o razkritju revizorjevih plačil) iz leta 2005 (Companies (Disclosure of Auditor Remuneration) Regulations 2005). Slednja v veliki meri ustrezajo zahtevam direktive, potrebne bodo le manjše dopolnitve v zvezi s srednjimi družbami. Po sedaj veljavnih predpisih morajo srednje družbe, kot tudi tiste majhne družbe, ki jih je potrebno revidirati, v letnih poročilih razkriti njihova plačila za revizorjeve storitve. Vlada je predlagala, da bi se navedena obveznost v predpisih ohranila, poleg tega pa bi se ureditev dopolnila z zahtevo drugega odstavka člena 45 Četrte direktive ((c) točka prvega odstavka člena 49 direktive), v skladu s katero morajo srednje družbe posredovati dodatne podatke po 15. točki prvega odstavka člena 43 Četrte direktive sistemu javnega nadzora. Takšno obveznost bi bilo v Veliki Britaniji ustrezno določiti tudi za tiste majhne družbe, ki jih je potrebno revidirati, s čimer bi se ohranilo sedanje podobno obravnavanje srednjih družb in tistih majhnih družb, ki jih je potrebno revidirati. Navedeno pa bi presegalo zahteve po členu 49 obravnavane direktive, zato se vlada v svojem predlogu k tej rešitvi ni nagibala. Prenos (c) točke prvega odstavka člena 49 direktive bo izveden v Poglavje 1224 (S1224) Companies Act 2006, v posledici česar bo zahtevo po posredovanju podatkov o plačilih za posamezne revizorjeve storitve v srednjih družbah podal Strokovni nadzorni odbor (Professional Oversight Board). 5 Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona Sprejetje zakona ne bo imelo drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen


V Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI in 10/08) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo te direktive Evropske skupnosti: Prva direktiva 68/151/EGS Sveta z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L št. 65 z dne 14.3.1968, str. 8, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 68/151/EGS), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julij 2003 o spremembah Direktive Sveta 68/151/EGS glede zahtev za objavo nekaterih vrst družb, Druga direktiva 77/91/EGS Sveta z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L št. 26 z dne 31.1.1977, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 77/91/EGS), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. september 2006 o spremembi Direktive Sveta 77/91/EGS glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala (UL L št. 264 z dne 25. 9. 2006), Tretja direktiva 78/855/EGS Sveta z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 295 z dne 20.10.1978, str. 36, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 78/855/EGS), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. november 2007 o spremembi Direktive Sveta 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb (UL L št. 300 z dne 17. 11. 2007, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/63/ES), Četrta direktiva 78/660/EGS Sveta z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 222 z dne 14.8.1978, str. 11, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 78/660/EGS), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junij 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 224 z dne 16. 8. 2006, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/46/ES), Šesta direktiva 82/891/EGS Sveta z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 378 z dne 31.12.1982, str. 47, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 82/891/EGS), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/63/ES, Sedma direktiva 83/349/EGS Sveta z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 193 z dne 18.7.1983, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 83/349/EGS), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES, Enajsta direktiva 89/666/EGS Sveta z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb za katere velja zakonodaja druge države (UL L št. 395 z dne 30.12.1989, str. 36, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/666/EGS), Dvanajsta direktiva 89/667/EEC Sveta na področju prava družb z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (UL L št. 395 z dne 30.12.1989, str. 40, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/667/EGS), Direktiva 94/45/ES Sveta z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L št. 254 z dne 30. 9. 1994, stran 64, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 94/45/ES) in delno Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maj 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).«.

2. člen

V tretjem odstavku 54. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Vse družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Po prejemu soglasja mora Slovenski inštitut za revizijo kontni okvir objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99.«.

3. člen

V tretjem odstavku 55. člena se v drugi alineji znesek »7.300.000« nadomesti z zneskom »8.800.000«, v tretji alineji se znesek »3.650.000« nadomesti z zneskom »4.400.000«.
V četrtem odstavku se v drugi alineji znesek »29.200.000« nadomesti z zneskom »35.000.000«, v tretji alineji se znesek »14.600.000« nadomesti z zneskom »17.500.000«.

4. člen

V sedmem odstavku 56. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Za obliko, vsebino, obveznost zagotavljanja sestave in objave ter sprejetje konsolidiranega letnega poročila se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o letnem poročilu.«

5. člen

V prvem odstavku 57. člena se na koncu drugega stavka dodata vejica in besedilo »pri pregledu izjave o upravljanju družbe se omeji na tretjo in četrto točko petega odstavka 70. člena tega zakona«.
V tretjem odstavku se v drugem stavku besedilo »do višine 150.000 eurov« nadomesti z besedilom »do višine 150.000 eurov za majhne kapitalske družbe, do višine 500.000 eurov za srednje kapitalske družbe in do višine 1.000.000 eurov za velike kapitalske družbe«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Revizor mora sodelovati z revizijsko komisijo in jo obveščati o glavnih zadevah v zvezi z revizijo letnega poročila, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja.«.

6. člen

Za 60. členom se doda nov 60. a člen, ki se glasi:
»60. a člen
(obveznost zagotavljanja sestave in objave letnih poročil)
(1) Člani organov vodenja in nadzora družbe morajo skupno zagotavljati, da so letna poročila z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, sestavljena in objavljena v skladu s tem zakonom, slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Pri tem ravnajo v skladu s pristojnostmi, skrbnostjo in odgovornostmi, kakor jih za posamezno obliko družbe določa ta zakon.
(2) Letno poročilo in njegove sestavne dele morajo podpisati vsi člani poslovodstva družbe.«.

7. člen

V prvem odstavku 69. člena se za 11. točko dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita:
»12. vrsto in poslovni namen operacij družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na družbo, če so tveganja ali koristi, ki iz njih izhajajo, pomembni in če je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja družbe;
13. transakcije, ki jih je družba začela s povezanimi strankami, vključno z zneski takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi podatki o transakciji, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja družbe, če so te transakcije pomembne in niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Podatke o posameznih transakcijah lahko družba prikaže v zbirni obliki glede na njihovo vrsto, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi strankami potrebni ločeni podatki. Povezana stranka je tista oseba, ki je kot taka opredeljena v mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Iz transakcij se lahko izvzamejo transakcije med obvladujočo in odvisno družbo, če je obvladujoča družba imetnica vseh deležev odvisne družbe, razen če se z vrednostnimi papirji katere od družb trguje na organiziranem trgu;«.
Dosedanje 12. do 19. točka postanejo 14. do 21. točka.
V dosedanji 20. točki, ki postane 22. točka, se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»- druge storitve dajanja zagotovil,«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Majhnim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti ali pojasniti podatkov iz 7. do 22. točke prvega odstavka tega člena, podatke iz 9. in 10. točke istega odstavka pa morajo prikazati skupno za vse postavke obveznosti.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Srednje družbe lahko v prilogi k izkazom namesto podatkov iz 12. točke prvega odstavka tega člena razkrijejo le podatke o vrsti in poslovnem namenu operacij iz iste točke. Srednjim družbam, ki niso delniške družbe, v prilogi k izkazom ni treba razkriti podatkov iz 13. točke prvega odstavka tega člena, delniške družbe pa morajo v prilogi k izkazom razkriti najmanj neposredne ali posredne transakcije iz iste točke med družbo in njenimi največjimi delničarji ter družbo in člani organov vodenja ali nadzora. Oprostitev ne velja za družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu. Srednjim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti podatkov iz 14. točke prvega odstavka tega člena. Pri javni objavi poslovnega poročila lahko dodatno opustijo podatke iz 7., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, podatke iz 9. in 10. točke istega odstavka pa morajo prikazati skupno za vse postavke obveznosti.«.

8. člen

Peti odstavek 70. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, vključijo v svoje poslovno poročilo izjavo o upravljanju družbe. Izjava se vključi kot poseben oddelek poslovnega poročila in vsebuje vsaj naslednje:
1. sklicevanje na:
- kodeks o upravljanju, ki velja za družbo, z navedbo podatka o javni dostopnosti besedila kodeksa,
- kodeks o upravljanju, ki ga je družba prostovoljno sklenila uporabljati, z navedbo podatka o javni dostopnosti besedila kodeksa in
- vse ustrezne podatke o upravljanju, ki presega zahteve zakona, z navedbo, kje je njena praksa upravljanja javno dostopna;
2. podatke o obsegu odstopanja od kodeksov o upravljanju po prvi in drugi alineji prejšnje točke. Pri tem je treba razložiti, katerih delov kodeksa o sodelovanju pri upravljanju družba ne upošteva in o razlogih za to. Če družba ne uporablja nobene določbe kodeksov o upravljanju, je treba pojasniti razloge za neuporabo;
3. opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja;
4. podatke iz 3., 4., 6., 8. in 9. točke šestega odstavka tega člena;
5. podatke o delovanju skupščine družbe in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja;
6. podatke o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij.
Izjavo o upravljanju lahko družba objavi kot ločeno poročilo, skupaj z letnim poročilom. V tem primeru mora biti v poslovnem poročilu navedeno, kje v elektronskem mediju družbe je dostopno besedilo izjave o upravljanju. Če se pripravi ločeno poročilo, lahko izjava o upravljanju vsebuje sklicevanje na poslovno poročilo, v katerem so na voljo zahtevani podatki iz četrte točke tega odstavka.«.

9. člen

Četrti odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na prejšnje odstavke podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če izpolnjuje pogoja:
- o prihodkih iz dejavnosti in
- o zaposlenih delavcih,
ki ju zakon, ki ureja dohodnino, določa za zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti, ki lahko pri ugotavljanju davčne osnove zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov. To velja tudi za podjetnika, ki začne z opravljanjem dejavnosti in v prvem poslovnem letu ne zaposluje delavcev.«.

10. člen

Tretji odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije:
1. na podlagi obvestila registrskega organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko družbo,
2. če ji podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila zaradi javne objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena tega zakona ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena tega zakona,
3. če na podlagi lastnih podatkov ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri podjetniku v Poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov:
– na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan,
– na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali
– ki ne obstaja,
4. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje v skladu s četrtim odstavkom 72. člena tega zakona,
5. na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v skladu z zakonom, ki ureja stečaj,
6. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal podjetniku opravljati dejavnost, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti,
7. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom ugotovil, da podjetnik ne opravlja dejavnosti, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti,
8. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je podjetniku s pravnomočnim aktom izrekel ukrep izgona tujca iz države,
9. če na podlagi obvestila davčnega ali drugega pristojnega organa ugotovi, da je podjetnik dal neresnično izjavo iz osme alineje drugega odstavka prejšnjega člena.«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Obvestilu iz 1. in 4. do 9. točke prejšnjega odstavka mora biti priložen akt, iz katerega izhaja obstoj izbrisnega razloga. (5) Če AJPES ugotovi, da obstaja izbrisni razlog iz 2. ali 3. točke tretjega odstavka tega člena, izda sklep o obstoju izbrisnega razloga, ki ga vroči podjetniku na poslovni naslov,
vpisan v Poslovnem registru Slovenije. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v osmih dneh. (6) Če je bil postopek izbrisa začet zaradi razloga iz 3. točke tretjega odstavka tega člena in je podjetnik spremenil poslovni naslov, mora hkrati z vložitvijo pritožbe priglasiti ustrezno spremembo poslovnega naslova in priglasitvi priložiti dokaze o tem, da je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu ali da mu je lastnik objekta dal dovoljenje za poslovanje na tem naslovu.

(7) Na podlagi dokončnega sklepa iz petega odstavka tega člena ali na podlagi obvestila pristojnega organa iz 1. in 4. do 9. točke tretjega odstavka tega člena, AJPES po uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v osmih dneh.«.

Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

11. člen

V drugem odstavku 194. člena se v četrti alineji doda vejica in besedilo »razen v primerih iz 194. a člena tega zakona«.

12. člen

Za 194. členom se doda nov 194. a člen, ki se glasi:
»194. a člen
(ustanovitev s stvarnimi vložki brez ustanovitvene revizije)
(1) Ustanovitvenemu revizorju ni treba pregledati ustanovitve:
- če so predmet stvarnega vložka prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, kakor jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je njihova vrednost določena kot tehtano povprečje enotnega tečaja, doseženega na enem ali več organiziranih trgih, kakor jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, v najmanj šest mesečnem obdobju, ki se konča en teden pred dnevom sprejema statuta;
- če je predmet stvarnega vložka, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz prejšnje alineje, že bil vrednoten s strani revizorja največ šest mesecev pred dnevom izročitve predmeta stvarnega vložka in je bilo vrednotenje opravljeno v skladu s splošno priznanimi standardi in načeli vrednotenja, ali
- če izvira poštena vrednost predmeta stvarnega vložka, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz prve alineje tega odstavka, iz posameznega predmeta stvarnega vložka, izkazanega v revidiranem letnem poročilu prejšnjega poslovnega leta.
(2) Potrdilo o tehtanem povprečju enotnega tečaja iz prve alineje prvega odstavka tega člena izda upravljavec organiziranega trga, na katerega so uvrščeni prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, ki so predmet stvarnega vložka. Namesto takšnega potrdila lahko pravilnost ugotovitve tehtanega povprečja potrdi ustanovitveni revizor.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena mora statut poleg podatkov iz prvega stavka prvega odstavka 187. člena tega zakona določiti tudi, da ustanovitvenemu revizorju ni treba pregledati ustanovitve.
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena morajo člani organov vodenja ali nadzora v roku enega meseca po izročitvi predmeta stvarnega vložka predložiti registrskemu organu in v Uradnem listu Republike Slovenije ter glasilu ali elektronskem mediju družbe, če ga družba ima, objaviti izjavo, ki vsebuje:
- opis stvarnega vložka;
- njegovo vrednost, vir vrednotenja in v primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena ocenjevalne metode;
- podatke o tem, ali vrednost stvarnih vložkov dosega najmanj emisijsko vrednost delnic;
- izjavo, da v zvezi z ocenitvijo vrednosti stvarnega vložka niso nastale nove okoliščine iz petega odstavka tega člena.
(5) Če nastanejo nove okoliščine, ki občutno vplivajo na vrednost stvarnega vložka v času njegovega prispevanja, mora ustanovitev ne glede na prvi odstavek tega člena pregledati en ali več ustanovitvenih revizorjev. Za takšne okoliščine se šteje tudi, če organiziran trg iz prve alineje prvega odstavka tega člena za te vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga postane nelikviden. Ustanovitvena revizija se opravi na zahtevo članov organa vodenja ali nadzora. Če se v primerih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena takšna revizija ne opravi, imenuje sodišče na predlog ustanoviteljev, katerih skupni deleži znašajo najmanj dvajsetino osnovnega kapitala, revizorja, ki pregleda ustanovitev. Predlog lahko ustanovitelji iz prejšnjega stavka vložijo do izročitve predmeta stvarnega vložka.«.

13. člen

Drugi odstavek 199. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prijavi za vpis v register iz prejšnjega odstavka se priložijo še:
- statut in listine, na podlagi katerih je bil statut pripravljen, in listine, na podlagi katerih so ustanovitelji prevzeli delnice;
- obračun ustanovitvenih stroškov, ki bremenijo družbo. V tem obračunu se navedejo plačila po zaporedju in višini, prejemniki izplačil pa posamično;
- listine o imenovanju organov vodenja ali nadzora;
- ustanovitveno poročilo in poročila o reviziji ustanovitve članov organov vodenja ali nadzora;
- poročilo ustanovitvenih revizorjev, če so ti pregledali ustanovitev;
- v primeru iz prve alineje prvega odstavka 194. a člena tega zakona potrdilo o tehtanem povprečju enotnega tečaja iz drugega odstavka 194. a člena tega zakona;
- v primerih iz prvega odstavka 194. a člena tega zakona izjavo organov vodenja in nadzora, da ustanovitelji iz petega odstavka 194. a člena tega zakona niso predlagali imenovanja revizorja.
K poročilom iz četrte in pete alineje morajo biti priložene tudi listine, na katerih temeljijo bistvene ugotovitve iz teh poročil.«.

14. člen

V 233. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za zahtevek družbe iz tega člena se uporabljajo določila tega zakona o zagotovitvi in ohranitvi osnovnega kapitala in vezanih rezerv, ne glede na pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja. Delničar ne more biti oproščen vrnitve prepovedanega plačila. Svojega morebitnega obligacijskopravnega zahtevka delničar ne more pobotati s tem korporacijskopravnim vrnitvenim zahtevkom družbe.«.

15. člen

V prvem odstavku 247. člena se osma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona, če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10 % skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10 % osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona. Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Družba lahko uveljavlja korporacijskopravni zahtevek proti delničarju iz 233. člena tega zakona, ne glede na njen obligacijskopravni zahtevek zaradi ničnosti pravnega posla in morebitni odškodninski zahtevek zaradi povzročene škode. Delničar lahko proti družbi uveljavlja zahtevke po
pravilih, s katerimi so urejena obligacijska razmerja zaradi ničnosti pravnega posla in druge obligacijskopravne zahtevke, ki jih ne more pobotati z družbenim korporacijskopravnim zahtevkom iz 233. člena tega zakona.«.

16. člen

V 251. členu se v tretjem stavku beseda »Po« nadomesti z besedo »Pri«.

17. člen

V prvem odstavku 279. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»V družbi, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora nadzorni svet oblikovati revizijsko komisijo.«.

18. člen

280. člen se spremeni tako, da se glasi:
»280. člen
(revizijska komisija)
(1) Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član komisije neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Ostali člani revizijske komisije so lahko le člani nadzornega sveta.
(2) Naloge revizijske komisije so:
- spremljanje postopka računovodskega poročanja,
- spremljanje učinkovitosti notranje kontrole v družbi, notranje revizije, če obstaja, in sistemov za obvladovanje tveganja,
- spremljanje obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,
- pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe, zlasti zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev,
- predlaganje nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe,
- nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,
- ocenjevanje sestavljanja letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet,
- sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja,
- sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
- opravljanje drugih nalog, določenih s statutom ali sklepom nadzornega sveta in
- sodelovanje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, še zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo.«.

19. člen

V četrtem odstavku 281. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Nadzorni svet da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na priporočilu revizijske komisije.«.

20. člen

V četrtem odstavku 289. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Upravni odbor da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na priporočilu revizijske komisije.«.

21. člen

Drugi odstavek 334. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če 334. a člen tega zakona ne določa drugače, mora povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki pregledati en ali več revizorjev, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 194. in 195. do 197. člena tega zakona.«

22. člen

Za 334. členom se doda nov 334. a člen, ki se glasi:
»334. a člen
(povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki brez revizije)
(1) Za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, ki ga revizorju ni treba pregledati, se smiselno uporabljajo določbe od prvega do četrtega odstavka in od prvega do tretjega stavka petega odstavka 194. a člena tega zakona. Pri tem:
1. se namesto izraza »ustanovitveni revizor« ali »ustanovitveni revizorji« uporablja izraz »revizor« ali »revizorji«,
2. se namesto izraza »ustanovitev« uporablja izraz »povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki«,
3. se namesto izraza »statut« uporablja izraz »sklep o povečanju osnovnega kapitala«,
4. se namesto izraza »ustanovitvena revizija« uporablja izraz »revizija«,
5. mora biti tehtano povprečje enotnega tečaja določeno za najmanj šest mesečno obdobje, ki se konča dva meseca pred dnem sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala.
(2) V dnevnem redu zasedanja skupščine mora biti navedeno, da revizorju ni treba pregledati povečanja osnovnega kapitala. Organi vodenja in nadzora morajo v objavi dnevnega reda navesti predloge sklepov; sklep o povečanju osnovnega kapitala pa mora poleg podatkov iz prvega stavka prvega odstavka prejšnjega člena določiti tudi, da revizorju ni treba pregledati povečanja osnovnega kapitala.
(3) Pridobitev predmeta stvarnega vložka je neveljavna, če je ta družbi izročen pred petim delovnim dnem od dneva sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala.
(4) Če v primeru iz prvega odstavka tega člena v zvezi z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 194. a člena tega zakona en ali več revizorjev ne pregleda povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki kljub nastanku novih okoliščin iz petega odstavka 194. a člena tega zakona, imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj dvajsetino osnovnega kapitala na dan sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala, revizorja, ki pregleda povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Predlog lahko delničarji iz prejšnjega stavka vložijo do dneva izročitve predmeta stvarnega vložka. Delničarji morajo shraniti delnice pri klirinško depotni družbi, če še niso deponirane ali izdane v nematerializirani obliki in ne smejo z njimi razpolagati do vložitve predloga. Če revizor pregleda povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, se izjava iz četrtega odstavka 194. a člena tega zakona ne predloži registrskemu organu in ne objavi.«.

23. člen

Prvi odstavek 335. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega sveta morata prijaviti sklep o povečanju osnovnega kapitala za vpis v register. K prijavi se priloži:
- poročilo o reviziji stvarnih vložkov, če je povečanje osnovnega kapitala pregledal en ali več revizorjev;
- v primeru iz prvega odstavka prejšnjega člena v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 194. a člena tega zakona potrdilo o tehtanem povprečju enotnega tečaja iz drugega odstavka 194. a člena tega zakona.«.

24. člen

Prvi odstavek 339. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega sveta morata prijaviti izvedbo povečanja osnovnega kapitala za vpis v register.«.
Tretji odstavek se v drugi alineji spremeni tako, da se glasi:
»- če gre pri povečanju kapitala za stvarne vložke:
1. pogodbe, na katerih temeljijo podatki iz 334. člena tega zakona ali ki so bile sklenjene za njihovo izvedbo;
2. v primerih iz prvega odstavka 334. a člena v zvezi s prvim odstavkom 194. a člena tega zakona izjavo organov vodenja in nadzora, da delničarji iz četrtega odstavka 334. a člena tega zakona niso predlagali imenovanja revizorja;«.

25. člen

V 341. členu se v prvem stavku za besedama »stvarnih vložkov« doda besedilo », če ga je bilo treba izdelati«.
26. člen

V prvem odstavku 343. člena se v drugi alineji beseda »zakona« nadomesti z besedo »zakonu«.

27. člen

Tretji odstavek 345. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če 345. a člen tega zakona ne določa drugače, mora povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki pregledati en ali več revizorjev, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 194. in 195. do 197. člena tega zakona.«.

28. člen

Za 345. členom se doda nov 345. a člen, ki se glasi:
»345. a člen
(pogojno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki brez revizije)
(1) Za pogojno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, ki ga revizorju ni treba pregledati, se smiselno uporabljajo določbe prvega do četrtega odstavka in prvega do tretjega stavka petega odstavka 194. a člena tega zakona. Pri smiselni uporabi iz prejšnjega stavka tega odstavka:
1. se namesto izraza »ustanovitveni revizor« ali »ustanovitveni revizorji« uporablja izraz »revizor« ali »revizorji«,
2. se namesto izraza »ustanovitev« uporablja izraz »pogojno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki«,
3. se namesto izraza »statut« uporablja izraz »sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala«,
4. se namesto izraza »ustanovitvena revizija« uporablja izraz »revizija«,
5. mora biti tehtano povprečje enotnega tečaja določeno za najmanj šest mesečno obdobje, ki se konča dva meseca pred dnevom sprejema sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
(2) V dnevnem redu zasedanja skupščine mora biti navedeno, da revizorju ni treba pregledati povečanja osnovnega kapitala. Organi vodenja in nadzora morajo v objavi dnevnega reda navesti predloge sklepov; sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala pa mora poleg podatkov iz prvega stavka prvega odstavka prejšnjega člena določiti tudi, da revizorju ni treba pregledati povečanja osnovnega kapitala.
(3) Pridobitev predmeta stvarnega vložka je neveljavna, če je ta družbi izročen pred petim delovnim dnem od dneva sprejema sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
(4) Če v primeru iz prvega odstavka tega člena v zvezi z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 194. a člena tega zakona en ali več revizorjev ne pregleda povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki kljub nastanku novih okoliščin iz petega odstavka 194. a člena tega zakona, imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj dvajsetino osnovnega kapitala na dan sprejema sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, revizorja, ki pregleda povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Predlog lahko delničarji iz prejšnjega stavka vložijo do dneva izročitve predmeta stvarnega vložka. Delničarji morajo shraniti delnice pri klirinško depotni družbi, če še niso deponirane ali izdane v nematerializirani obliki in ne smejo z njimi razpolagati do vložitve predloga. Če revizor pregleda povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, se izjava iz četrtega odstavka 194. a člena tega zakona ne predloži registrskemu organu in ne objavi.«.

29. člen

Drugi odstavek 346. člena se v prvi alineji spremeni tako, da se glasi:
»- če gre pri povečanju kapitala za stvarne vložke:
1. pogodbe, ki so bile sklenjene za pridobitev stvarnih vložkov;
2. v primeru iz prvega odstavka prejšnjega člena v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 194. a člena tega zakona potrdilo o tehtanem povprečju enotnega tečaja iz drugega odstavka 194. a člena tega zakona;
3. v primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena v zvezi s prvim odstavkom 194. a člena tega zakona izjavo organov vodenja in nadzora, da delničarji iz četrtega odstavka 345. a člena tega zakona niso predlagali imenovanja revizorja;
4. poročilo revizorja, če je revizor pregledal povečanje osnovnega kapitala;«.
30. člen

V 347. členu se v prvem stavku za besedama »stvarnih vložkov« doda besedilo », če jo je bilo treba opraviti«.

31. člen

V drugem odstavku 356. člena se v zadnjem stavku beseda »pisno« nadomesti z besedo »vpisno«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če 356. a člen tega zakona ne določa drugače, mora izdajo delnic za stvarne vložke pregledati en ali več revizorjev, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 194. in 195. do 197. člena tega zakona.«.

32. člen

Za 356. členom se doda nov 356. a člen, ki se glasi:
»356. a člen
(izdaja delnic za stvarne vložke brez revizije)
(1) Za izdajo delnic za stvarne vložke, ki je revizorju ni treba pregledati, se smiselno uporabljajo določbe od prvega do četrtega odstavka in od prvega do tretjega stavka petega odstavka 194. a člena tega zakona. Pri tem se:
1. namesto izraza »ustanovitveni revizor« ali »ustanovitveni revizorji« uporablja izraz »revizor« ali »revizorji«,
2. namesto izraza »ustanovitev« uporablja izraz »izdaja delnic za stvarne vložke«,
3. namesto izraza »statut« uporablja izraz »sklep o izdaji delnic«,
4. namesto izraza »ustanovitvena revizija« uporablja izraz »revizija«,
5. pri smiselni uporabi določb četrtega odstavka 194. a člena tega zakona upošteva četrti odstavek tega člena.
(2) V primeru iz drugega odstavka 353. člena tega zakona mora biti v dnevnem redu zasedanja skupščine navedeno, da revizorju ni treba pregledati izdaje delnic za stvarne vložke. Organi vodenja in nadzora morajo v objavi dnevnega reda navesti predloge za sprejemanje sklepov.
(3) Pooblastilo mora določiti, da revizorju ni treba pregledati izdaje delnic.
(4) Člani organov vodenja ali nadzora morajo najmanj pet delovnih dni pred dnem izročitve predmeta stvarnega vložka predložiti registrskemu organu ter v Uradnem listu Republike Slovenije in glasilu ali elektronskem mediju družbe, če ga družba ima, objaviti obvestilo, ki vsebuje datum sklepa o izdaji delnic in podatke iz prvega odstavka tega člena v zvezi s prvo do četrto alinejo četrtega odstavka 194. a člena tega zakona. Člani organov vodenja ali nadzora morajo v roku enega meseca od izročitve predmeta stvarnega vložka predložiti registrskemu organu in na način iz prejšnjega stavka objaviti izjavo, da od predložitve in objave obvestila iz prejšnjega stavka tega odstavka niso nastale nove okoliščine iz prvega odstavka tega člena v zvezi s prvim ali drugim stavkom petega odstavka 194. a člena tega zakona.
(5) Če v primeru iz prvega odstavka tega člena v zvezi z drugo ali tretjo alinejo prvega odstaka 194. a člena tega zakona en ali več revizorjev ne pregleda izdaje delnic za stvarne vložke kljub nastanku novih okoliščin iz prvega odstavka tega člena v zvezi s prvim ali drugim stavkom petega odstavka 194. a člena tega zakona, imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj dvajsetino osnovnega kapitala na dan sprejema sklepa o izdaji delnic, revizorja, ki pregleda izdajo delnic za stvarne vložke. Predlog lahko delničarji vložijo do dneva izročitve predmeta stvarnega vložka. Delničarji morajo shraniti delnice pri klirinško depotni družbi, če še niso deponirane ali izdane v nematerializirani obliki in ne smejo z njimi razpolagati do vložitve predloga. Če revizor pregleda izdajo delnic za stvarne vložke, se izjava iz drugega stavka četrtega odstavka tega člena ne predloži registrskemu organu in ne objavi.«.

33. člen

Prvi odstavek 359. člena se v prvi točki spremeni tako, da se glasi:
»1. kapitalske rezerve iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona;«.
V 5. točki se podpičje nadomesti s piko.
6. točka se črta.

34. člen

V prvem odstavku 375. člena se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Pravice zahtevati zavarovanje nimajo tisti upniki, ki imajo ob morebitnem stečajnem postopku pravico do prednostnega poplačila.«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Upniki, ki imajo pri družbi nepoplačane zapadle terjatve, in upniki, katerim je treba dati zavarovanje v skladu s tem členom, lahko ugovarjajo vpisu sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala tudi iz razlogov kršitev tega člena. Registrski organ mora vpis zavrniti, če je zahteva upnikov upravičena. V primeru spora o obstoju terjatev upnikov ali o ustreznosti zagotovljenega zavarovanja upnikov registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku družbe ali upnikov, pod pogojem, da je tožba vložena najpozneje v roku 30 dni od izdaje sklepa o prekinitvi postopka.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka registrski organ opravi vpis, če družba dokaže obstoj utemeljenih razlogov, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe četrtega in petega odstavka 590. člena tega zakona. V tem primeru lahko zaradi morebitnih izvršenih izplačil delničarjem upniki uveljavljajo terjatev družbe iz drugega odstavka 233. člena tega zakona tudi še v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugotovljena utemeljenost zahtevka upnikov po prejšnjem odstavku, ne glede na potek zastaralnega roka iz 233. člena tega zakona.«.

35. člen

Prvi odstavek 474. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Družba se ustanovi s pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Družbeno pogodbo podpišejo vsi družbeniki. Če je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu, morajo biti podpisi družbenikov overjeni.«.

36. člen

V četrtem odstavku 476. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Cenitev stvarnih vložkov, ki jo opravi revizor, in izdelava revizorjevega poročila nista potrebni, če gre za stvarne vložke v obliki tržnih vrednostnih papirjev, že vrednotenih stvarnih vložkov ali stvarnih vložkov, ki se ocenijo po knjigovodskih vrednostih iz revidiranega letnega poročila ob smiselni uporabi določb tega zakona, ki se nanašajo na delniške družbe.«.

37. člen

V prvem odstavku 478. člena se v prvem stavku besedilo »točki VEM« nadomesti z besedilom »na točki Vse na enem mestu, kakor jo določa zakon, ki ureja poslovni register (v nadaljnjem besedilu: točka VEM)«.

38. člen

V prvem odstavku 495. člena se za besedo »kapitala« doda besedilo »in vezanih rezerv«.

39. člen

V 505. členu se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»- sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička;«.
40. člen

V prvem odstavku 523. člena se črta tretji stavek.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za družbo z enim družbenikom se uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni v tem oddelku drugače določeno.«.

41. člen

526. člen se spremeni tako, da se glasi:
»526. člen
(upravljanje družbe)
(1) Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena tega zakona.
(2) Ustanovitelj mora vse odločitve o vprašanjih iz 505. člena tega zakona vpisovati v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja za sklepe, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih overi njegov podpis točka VEM ali notar, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register.
(4) Ustanovitelj sklepe iz drugega odstavka tega člena vpisuje:
1. v pisno knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa, ali
2. v elektronsko knjigo sklepov, ki jo vodi notarska zbornica.
(5) Notarska zbornica v soglasju z ministri, pristojnimi za gospodarstvo, pravosodje in javno upravo, predpiše podrobnejši način vodenja knjige sklepov.«.

42. člen

Prvi odstavek 623. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kapitalska družba se lahko deli z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Izčlenitev se opravi s prenosom vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na:
- nove družbe, ki se ustanovijo zaradi izčlenitve (izčlenitev z ustanovitvijo novih družb), ali
- prevzemne družbe (izčlenitev s prevzemom).«.
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek in se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Pri razdelitvi in oddelitvi se družbenikom ali delničarjem prenosne družbe zagotovijo delnice ali poslovni deleži (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: deleži) nove ali prevzemne družbe. Pri izčlenitvi se deleži nove ali prevzemne družbe zagotovijo prenosni družbi tako, da se bilančna vsota te družbe ne spremeni.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
Dodata se nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Če razmerje, v katerem se premoženje prenosne družbe pri izčlenitvi zamenja za deleže posamezne nove ali prevzemne družbe, ni enako enemu ali več deležem posamezne nove ali prevzemne družbe za preneseno premoženje prenosne družbe, lahko nova ali prevzemna družba ali druga oseba prenosni družbi zagotovi denarno doplačilo. Denarno doplačilo, ki ga zagotovi posamezna nova ali prevzemna družba, ne sme presegati desetine skupnega najmanjšega emisijskega zneska deležev, ki jih nova ali prevzemna družba zagotovi prenosni družbi zaradi izčlenitve.
(10) Določbe 2. in 3. oddelka tega poglavja se smiselno uporabljajo pri izčlenitvi. Šteje se, da je izčlenitev delitev, ki ohranja kapitalska razmerja.«.

43. člen

V tretjem odstavku 635. člena se beseda »pripojitve« nadomesti z besedo »delitve«.

44. člen

V drugem odstavku 668. člena se v tretji alineji v prvem stavku za zaklepajem doda besedilo »dan obračuna prenosa podjetja«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Dan obračuna prenosa podjetja iz drugega odstavka tega člena je bilančni presečni dan, po stanju na katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja podjetnika. Za sestavo računovodskih izkazov po tem odstavku se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 68. člena tega zakona. Od dneva obračuna prenosa podjetja dalje se šteje, da so dejanja podjetnika, ki se nanašajo na preneseno podjetje, opravljena za račun nove ali prevzemne kapitalske družbe.«.

45. člen

Za 673. členom se vstavita nov naslov »4. oddelek Prenos dela podjetja« in nov 673. a člen, ki se glasi:
»673. a člen
(uporaba določb)
Za prenos dela podjetja podjetnika se smiselno uporabljajo določbe 667. do 673. člena tega zakona, razen določbe drugega odstavka,glede prenehanja opravljanja dejavnosti, in tretjega odstavka 671. člena tega zakona.«.

46. člen

Drugi odstavek 684. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) AJPES je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb prvega in drugega odstavka 58., prvega odstavka 59., drugega in tretjega odstavka 680. v zvezi z 58., drugega odstavka 74. ter prvega in drugega odstavka 75. člena tega zakona.«.

47. člen

Za 685. členom se doda nov 685. a člen, ki se glasi:
»685. a člen
(posebni prekršek družbe in poslovodstva)

(1) Z globo od 16.000 do 62.000 eurov se za prekršek kaznuje družba, ki ne odsvoji ali umakne delnic v skladu z drugim in tretjim odstavkom 250. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se kaznuje član poslovodstva družbe, ki ne odsvoji delnic družbe ali ne pripravi predloga sklepa skupščine o umiku delnic družbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom 250. člena tega zakona.«.

48. člen

V prvem odstavku 686. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila ne sestavi v rokih iz 54. člena tega zakona, če letno poročilo ne vsebuje sestavin iz 60. člena tega zakona ali ni podpisano v skladu s 60. a členom tega zakona ali če letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila ne predloži AJPES zaradi javne objave na način in v roku, ki ga določa ta zakon (prvi in drugi odstavek 58. člena);«.

PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA


49. člen
(prehodna določba)

Ta zakon se začne uporabljati z dnem njegove uveljavitve, razen 5. točke tretjega odstavka 75. člena zakona, ki se začne uporabljati 1. oktobra 2008. Do takrat se za izbrise podjetnikov iz Poslovnega registra Slovenije po uradni dolžnosti zaradi stečaja uporabljajo določbe, ki so se za te izbrise uporabljale do uveljavitve tega zakona.
50. člen
(prehodna določba)

Z dnem uveljavitve tega zakona ostane v veljavi Pravilnik o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom (Uradni list RS, št. 111/06 in 141/06).

51. člen
(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu

V tem členu je pojasnjeno, katere direktive so predmet implementacije z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V tem letu se namreč izteče rok za uskladitev z več direktivami EU s področja prava družb oziroma spremembami teh direktiv. Spremembe posegajo zlasti na bilančno-računovodsko področje, deloma pa gre tudi za poenostavitve evropskega prava družb z ukrepi, ki liberalizirajo korporacijskopravne institute. Do izteka tega leta je potrebno implementirati naslednje direktive (oziroma spremembe direktiv): - direktivo 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS (rok za implementacijo izteče 28. junija 2008);
- direktivo 2006/46/ES, ki spreminja štiri bilančne oziroma računovodske direktive EU:
    · direktivo 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb,
    · direktivo 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih,
    · direktivo 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter
    · direktivo 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic
(rok za implementacijo izteče 5. septembra 2008);
- direktivo 2006/48/ES o spremembi direktive Sveta 77/91/EGS glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala (rok za implementacijo izteče 15. aprila 2008) ter
- direktivo 2007/63/ES o spremembi direktive sveta 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb (rok za implementacijo izteče 31. decembra 2008).
Zahtevane spremembe direktiv ne posegajo bistveno v koncept korporacijskih institutov v okviru bilančnega in računovodskega prava. Posamezni instituti in postopki se podrobneje opredeljujejo z namenom večje učinkovitosti in varstva upnikov in družbenikov hkrati pa se omogočajo poenostavitve izvedbenih postopkov v gospodarskih družbah. Spremembe direktiv vsebujejo številne opcijske možnosti, ki so na voljo državam članicam za prevzem v nacionalno zakonodajo.

K 2. členu


V tem členu predloga je določena dolžnost, da družbe pri vodenju poslovnih knjig upoštevajo kontni okvir za glavno knjigo, v katerem so predpisani razredi kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99. Kontni okvir sprejema Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance in ga po pridobitvi soglasja objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.

Po določbah 10. in 11. odstavka 54. člena ZGD-1 slovenske družbe sestavljajo letna poročila v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Oblika bilance stanja in izkaza poslovnega izida pa je ista za vse družbe in je predpisana z 65. in 66. členom ZGD- 1. Ker je SRS 22 Poslovne knjige, ki določa urejanje kontov v poslovnih knjigah za družbe, ki sestavljajo računovodske izkaze po slovenskih računovodskih standardih neobvezen in za družbe, ki sestavljajo računovodske izkaze po mednarodnih standardih računovodskega poročanja ne velja, kontni okvir ni predpisan. To pa pomeni, da po veljavnem ZGD-1 vsaka družba lahko uporablja svoj kontni okvir in svojo sistematiko razredov in skupin kontov. Ker pa so v skladu z 58. členom ZGD-1 letna poročila tudi javno objavljena in ker po drugem odstavku 59. člena ZGD-1 družbe in podjetniki iz drugega odstavka 58. člena ZGD-1 lahko to obveznost izpolnijo tudi tako, da navedejo, naj se podatki iz letnega poročila uporabijo tudi za javno objavo in predvsem ker, podatki iz letnih poročil služijo tudi za statistične namene, je treba zagotoviti njihovo čim večjo kakovost, točnost in tudi primerljivost. To pa je možno zagotovit s pravili njihovega sestavljanja, ki so enaka za vse družbe, saj naj bi konti iz kontnega okvira omogočali neposredno vnašanje v postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida.
Dopolnitev ZGD-1 v predlagani obliki je potrebna, ker obstoja objektivna nevarnost, da bi se v nasprotnem v nekaj letih kakovost podatkov, ki jih zagotavljajo računovodski izkazi v letnih poročil bistveno poslabšala in tako Slovenija tudi ne bi več razpolagala s kvalitetnimi podatki za statistične namene oziroma bi verjetno morala njihovo zbiranje organizirati na drugačen način.

K 3. členu

V določbah tega člena predloga se implementirajo določbe 1. člena direktive 06/46, ki spreminja velikostna merila za razvrščanje družb po velikosti, kot jih v skladu z 11. oziroma 27. členom direktive 78/660 opredeljuje 55. člen ZGD-1.

K 4. členu


V določbah tega člena predloga se smiselna uporaba pravil o letnem poročilu, ki sicer veljajo tudi za konsolidirano letno poročilo, širi tako, da poleg oblike, vsebine in sprejemanja, zajame tudi pravila glede dolžnost njegovega sestavljanja in objavljanja.

K 5. členu


V določbah tega člena predloga se implementirajo posamezna izhodišča tako imenovane »revizijske direktive« –, direktive 06/43, ki je razveljavila bivšo 8. direktivo o revizijah – direktivo Sveta 84/253. V ostalem, pretežnem delu bo revizijska direktiva v slovenski pravni red implementirana sicer z novim zakonom o revidiranju ZRev-2, ker direktiva substančno ureja obvezne revizije za letne in konsolidirane računovodske izkaze. Splošna načela o revidiranju letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih pa so urejena v ZGD-1. Sicer pa ta direktiva med drugim tudi celovito ureja obveznost oblikovanja revizijskih komisij v javnih družbah, opredeljuje njihovo sestavo in njihove pristojnosti ter razmerje med organi in revizorji. To vprašanje je predmet ZGD-1, zato naj bi se s predlagano ureditvijo (glej 14.-17. člen predloga zakona) implementirala določba 41. člena te direktive (glej pojasnila k členom 14-17 predloga), ki se nanaša na revizijske komisije v javnih gospodarskih družbah. V določbah tega člena predloga pa se implementira 49. člen direktive, ki sicer v majhnem segmentu spreminja 4. (bilančno) direktivo in 7. direktivo o konsolidiranih bilancah na področju zagotavljanja oziroma razkrivanja plačil revizorjem v letnih poročilih gospodarskih družb. V drugem stavku tretjega odstavka 57. člena se spreminja višina odgovornosti za škodo revizorja, ki jo povzroči s kršitvijo pravil o revidiranju. Do sedaj je bila višina odgovornosti enotno določena, ne glede na velikost družbe, kot je opredeljena v 55. členu ZGD-1. Z uveljavitvijo ZGD-1B pa bo višina odgovornosti revizorja za škodo odvisna od velikosti družbe. Ratio nove določbe je v tem, da v kolikor so višji čisti prihodki od prodaje ter vrednost aktive, je tudi škoda, ki lahko nastane družbi in delničarjem ali družbenikom toliko večja. Kljub vsemu nova ureditev ohranja maksimalno višino odgovornosti revizorja, kajti revizor za škodo odgovarja objektivno, objektivna odgovornost pa je najstrožja oblika odgovornosti, zaradi česar je vsaj delno omiljena z določitvijo maksimuma.

K 6. členu


V tem členu predloga se implementira 8. točka 1. člena direktive 06/46, s katerim se spreminja direktiva 78/660 v smeri zahteve, da se zagotovi obveznost članov organov vodenja družbe, da pripravijo in objavijo letna poročila. Po določbah 50.b člena (s prvim členom direktive 06/46 spremenjene) direktive 78/660 morajo države članice zagotoviti, da imajo člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družbe kolektivno dolžnost zagotavljanja, da so letni računovodski izkazi, letna poročila in izjav o upravljanju, pripravljene in objavljene v skladu s to direktivo oziroma z mednarodnimi računovodskimi standardi

K 7. členu

V tem členu predloga se implementira 6. točka 1. člena direktive 06/46, s katerim se spreminja direktiva 78/660 v delu, v katerem se nanaša na obvezno vsebino priloge k računovodskim izkazom (43. člen direktive 78/660). Skladno s prvim odstavkom prvega odstavka 43. člena (s prvim členom direktive 06/46 spremenjene) direktive 78/660 naj bi priloga k izkazom razkrila poleg drugega tudi: - naravo in poslovni namen operacij družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja in finančni vpliv teh operacij na družbo, če so tveganja ali koristi, ki izhajajo iz teh operacij, nezanemarljive in če je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja družbe (nova 7.a točka prvega odstavka 43. člena direktive 78/660), in
- transakcije, v katere je družba vstopila s povezanimi osebami, vključno z zneski teh transakcij, naravo razmerja s povezanimi osebami in drugimi podatki o transakciji, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja družbe, če so te transakcije nezanemarljive in niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Podatke o posameznih transakcijah je mogoče prikazati v agregatni obliki glede na njihovo naravo, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi osebami na finančno stanje družbe potrebni ločeni podatki (nova 7.b točka prvega odstavka 43. člena direktive 78/660).
Ker direktiva to dopušča (drugi odstavek nove 7.b točke prvega odstavka 43. člena direktive 78/660) so iz tega izvzete so transakcije med obvladujočo in odvisno družbo, ob pogoju, da je obvladujoča družba imetnica vseh deležev odvisne družbe, z izjemo, ko se z deleži katere od povezanih družb trguje na organiziranem trgu.

K 8. členu


V tem členu predloga se implementira 7. točka 1. člena direktive 06/46, s katerim se spreminja direktiva 78/660 v smeri zahteve, da se v letno poročilo nekaterih družb vključi posebna izjava o upravljanju družbe (Corporate-governance-statement). Skladno s prvim odstavkom novega 46.a člena (s prvim členom direktive 06/46 spremenjene) direktive 78/660 mora biti poslovno poročilo družbe, z vrednostnimi papirji katere se trguje na organiziranem trgu, vključena tudi izjavo o upravljanju družbe, ki vključuje:
- navedbo, ali družba pri svojem poslovanju uporablja kakšen kodeks, navedbo tega kodeksa, njegovo javno dostopnost ter navedbo posameznih določb kodeksa, ki jih družba ni upoštevala, z utemeljitvijo za tak odstop,
- opis glavnih značilnosti sistemov notranjega nadzora in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom finančnega poročanja, in
- sestavo in delovanje upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ter njihovih komisij.
Izjava o upravljanju družbe je lahko vključena tudi v ločeno poročilo, ki se objavi skupaj s poslovnim poročilom ali pa se v poslovnem poročilu navede sklicevanje, kje na spletni strani družbe je tak dokument na voljo javnosti.

K 9. členu


Zaradi uskladitve z novim Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, ZDoh-2) se z novelo briše tretja alineja četrtega odstavka 73. člena ZGD-1, ki se sklicuje na ZDoh-2. ZDoh-2 namreč kot pogoj za upoštevanje normiranih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta ne določa več dejstva, ali je zavezanec v prejšnjem davčnem letu ugotavljal davčno osnovo. Kljub temu, da se četrti odstavek 73. člena ZGD-1 sklicuje na ZDoh-2, je vseeno smiselno z novelo oba zakona v pogojih zaradi jasnosti poenotiti.

K 10. členu

Zaradi težav v praksi, so se pojavljaje predvsem pri določenih organih (AJPES in DURS) se na novo ureja področje izbrisa podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije. Predlagana ureditev dodatno določa nove izbrisne razloge ter na novo določa postopek izbrisa.

K 11. členu

V skladu s poenostavitvami glede nepotrebnosti revizije stvarnih vložkov, kot jih omogočajo 10.a in 10.b člen direktive 2006/68 (glej podrobnejša pojasnila k naslednjemu členu) se v določbah tega člena sistemsko opredeljujejo položaji, kdaj je revizija ustanovitve delniške družbe potrebna, in kdaj (pod predpostavkami iz novega 194.a člena, ki ga uzakonjajo določbe naslednjega člena tega zakona) te revizije, kljub dejastvu, da so ustanovljeni prispevali stvarne vložke, ni potrebno opraviti.

K 12. členu

V določbah tega člena, ki uzakonja novi 194.a člen, se implementirajo rešitve 10.a in 10.b člena direktive 2006/68. Za razumevanje predlagane ureditve je treba upoštevati, da mora biti v skladu z 10. členom direktive 77/91 (2. direktiva) vsako prispevanje stvarnih vložkov načeloma pregledano s strani neodvisnega izvedenca, revizorja (prvi do tretji odstavek 10. člena 2. direktive). 10.a člen direktive 2006/68 – ki ga implementirajo določbe tega člena predloga – pa to zahtevo nekoliko relativizira in na ta način poenostavlja poslovanje s stvarnimi vložki tako, da je postala uporaba prvega do tretjega odstavka 10. člena 2. direktive subsidiarna. Revizija stvarnih vložkov ni potrebna, ko je stvarni vložek že bil pregledan s strani neodvisnega izvedenca ali ko je vrednost stvarnega vložka ustrezno določljiva na drug – cenejši in dostopnejši, pa kljub temu enako zanesljiv – način. Revizijski pregled stvarnih vložkov ni potreben, če: - so predmet stvarnega vložka prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, njihova vrednost pa je določena kot tehtana povprečna cena, po kateri se je z njimi trgovalo na organiziranem trgu v določenem obdobju, ki se določi v nacionalni zakonodaji in ki se konča pred učinkovanjem prispevanja stvarnega vložka;
- je predmet stvarnega vložka že bil revizijsko pregledan in je bila poštena vrednost določena na datum, ki ni starejši od 6 mesecev pred prispevanjem stvarnega vložka, vrednotenje pa je bilo izvedeno v skladu s splošno sprejetimi standardi vrednotenja in načeli, ki veljajo za prispevani predmet stvarnega vložka;
- vrednost stvarnega vložka izvira iz posameznega sredstva, izkazanega v letnem poročilu preteklega poslovnega leta, letno poročilo pa je bilo predmet revizije, v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.
Ne glede na to, da je v teh primerih možno dokaj zanesljivo določiti vrednost stvarnega vložka, ki ne sme biti nižja od njegove poštene vrednosti, pa direktiva 2006/68 zapoveduje dodatni revizijski pregled stvarnega vložka (kar torej implicira uporabo določb prvega do tretjega odstavka 10. člena 2. direktive), če se spremenijo okoliščine, ki lahko bistveno vplivajo na vrednost predmeta stvarnega vložka na datum učinkovanja njegovega prispevanja. Takšen dodatni pregled predmeta stvarnega vložka lahko zahteva poslovodstvo družbe (v primeru prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga) ter poslovodstvo družbe ali manjšinski delničarji (v drugih dveh primerih). Poleg te pa direktiva 2006/68 stipulira še dve dodatni varovalki za primer, ko stvarni vložki niso predmet revizorskega pregleda. V takem primeru je treba: - opraviti ustrezna razkritja v zvezi s prispevanjem stvarnega vložka, z vsebino tega razkritja, kot jo določa direktiva 2006/68, pri čemer je posebej določena še posebna vsebina tega razkritja, ko gre za povečanje osnovnega kapitala na podlagi odobrenega kapitala (prvi in drugi odstavek 10.b člena) in
- v nacionalni zakonodaji je treba določiti obvezni pregled legalnosti izvedbe postopka prispevanja stvarnega vložka brez revizorskega pregleda, to kontrolo pa lahko izvaja sodni ali kateri drugi oblastveni organ.
V določbah tega člena se implementira ta koncept direktive tako, da je revizija stvarnega vložka nepotrebna, če so uresničene predpostavke iz 10.a člena direktive. V slednjem primeru pa je treba zagotoviti publiciteto glede stvarnih vložkov s posebno objavo dejstev o le-teh, ter v primeru spremembe okoliščin, ki so utemeljevale neobveznost revizije stvarnih vložkov omogočiti tako revizijsko kontrolo, v končni posledici tudi na zahtevo manjšine delničarjev.

K 13. členu

V določbah tega člena se – v sistematični zvezi s spremembo režima stvarnih vložkov, kot je stipulirana v določbah prejšnjega člena (novi 194.a člen) –, ureja sodno-registrska izpeljava postopka ustanovitve delniške družbe s stavarnimi vložki, glede katerih ni bila opravljena revizija. Kadar se revizija stvarnih vložkov v skladu z zakonom ne opravi, predlogu za vpis ustanovitve ne bo potrebno prilagati revizijskega poročila, temveč druge, v tem členu naštete listine, ki dokazujejo nepotrebnost revizijskega pregleda stvarnih vložkov.

K 14. členu


V določbah tega člena je dodatno pojasnjeno – v določbah 233. člena ZGD-1 sicer že veljavno – pravilo, da morajo delničarji družbi obvezno vrniti prejemke, ki jim jih je družba izplačala v nasprotju z določbami zakona. Po splošnem pravilu so delničarji upravičeni od družbe (do morebitnega sprejema sklepa o likvidaciji) prejeti le dividende, torej udeležbo v bilančnem dobičku. Izplačilo dividende je torej edina oblika (upoštevaje še zakonsko taksativno določene izjeme, kot je na primer (1) izplačilo iz naslova efektivnega zmanjšanja osnovnega kapitala, (2) izplačilo kupnine iz naslova zakonite pridobitve lastnih delnic, kadar jih družba pridobiva odplačno, ali pa (3) izplačilo denarne odpravnine, kadar je izplačilo zakonsko dovoljeno) plačila, ki ga družba sme na societetni podlagi izplačati delničarju in le v tem primeru delničarju, ki mu je družba dividendo izplačala, tega prejemka družbi ni potrebno vrniti. Navedeno je izraz temeljnega načela pravne ureditve kapitalskih družb, da je glavna obveznost imetnika deležev vplačilo vložka, s čimer se uresničuje načelo zagotavljanja osnovnega kapitala, po izpolnitvi te glavne obveznosti – in posledičnim oblikovanjem osnovnega kapitala – pa je družbi strogo prepovedano poseganje v osnovni kapital, vključno z vezanimi rezervami (torej kapitalske in zakonske rezerve), saj je s temi kategorijami krito premoženje družbe primarno namenjeno zaščiti interesa upnikov delniške družbe, za obveznosti katere delničarji ne jamčijo. Za vezani kapital (= osnovni kapital in vezane rezerve) je torej striktno uveljavljeno načelo ohranjanja oziroma vezanosti. To načelo pa je kršeno z vsemi izplačili, ki nimajo narave udeležbe v dobičku, na ta način pa se – v nasprotju s pravili prava kapitalskih družb – nezakonito zmanjšuje vezano premoženje, ki je konceptualno namenjeno varovanju interesa upnikov kapitalske družbe. Zato 233. člen ZGD-1 v korist družbe že uzakonja poseben zahtevek, ki jo – neodvisno od drugih zahtevkov – upravičuje zahtevati od delničarjev vrnitev katerihkoli prejemkov, ki so jih dobili v nasprotju s pravili o vezanosti vezanega kapitala. Gre za zahtevek, ki je pravno priznan družbi, za njen račun pa ga lahko uveljavljajo tudi delničarji in upniki, če jih družba ne more poplačati. Ker pa se je v sodni praksi uveljavilo zmotno prepričanje, da je zahtevek iz 233. člena ZGD-1 zgolj posebna pojavna oblika obligacijskega obogatitvenega oziroma vrnitvenega (kondikcijskega) zahtevka, ki za svojo uveljavitev zahteva izpolnjevanje splošnih pravil (na primer ugotavljanje dobrovernosti), je v določbah tega člena pedagoško poudarjena samostojna, in od splošnih pravil neodvisna narava tega korporacijskega zahtevka, ki tudi ne more biti predmet pobotanja z drugimi morebitnimi zahtevki delničarjev do družbe. Identična je ureditev tudi v primerjalnem pravu (glej § 62 nemškega zakona o delnicah (AktG), ki je bil podlaga za oblikovanje določbe 233. člena ZGD-1).

K 15. členu


Direktiva 2006/68 je bistveno spremenila prvi odstavek 19. člena 2. direktive v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic. Prejšnja ureditev je na tem mestu določala minimalne zahteve, ki so jih države članice lahko poljubno zaostrovale in širile. Nov prvi odstavek 19. člena 2. direktive je razdeljen v dva pododstavka. Prvi pododstavek določa tiste pogoje, ob katerih lahko družba lastne delnice pridobiva. Če države članice dopuščajo družbam, da pridobivajo lastne delnice, morajo pridobivanje lastnih delnic vezati na pogoje iz prvega pododstavka prvega odstavka 19. člena. V tem pododstavku je glede na prejšnji prvi odstavek 2. direktive odpadla 10 % meja lastnih delnic. Pridobivanje je sedaj omejeno le z viri, ki jih je dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem. K virom, ki jih ni dovoljeno uporabiti, sodijo tudi rezerve za lastne delnice (točka (b) prvega odstavka 22. člena 2. direktive 77/91). Prav tako je bil podaljšan (maksimalen) rok, za katerega je mogoče podeliti pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic, in sicer je bil ta rok podaljšan iz 18 mesecev na 5 let, natančen čas trajanja pa naj določi nacionalna zakonodaja: s predlagano rešitvijo v določbah tega člena se ta rok tudi v ZGD-1 podaljšuje z leta in pol na tri leta. Drugi pododstavek vsebuje zaključen katalog pogojev, na katere lahko države članice dodatno vežejo pridobivanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine. Določene so meje svobode, ki je državam članicam na voljo v zvezi uvajanjem ali ohranitvijo omejitev pri pridobivanju lastnih delnic. Prvi odstavek 19. člena 2. direktive sedaj torej ne vsebuje le minimalnih predpostavk za pridobivanje lastnih delnic, temveč hkrati določa skrajne meje poseganju nacionalne zakonodaje v pridobivanje lastnih delnic. Uvodni stavek prvega pododstavka prvega odstavka 19. člena 2. direktive posebej poudarja upoštevanje načela enakega položaja delničarjev in evropskih pravil o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (direktiva 2003/6/ES, z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)). Ta pravila je torej potrebno upoštevati poleg pravil o dovoljenem pridobivanju lastnih delnic, kar je v predlogu izrecno urejeno. Nadalje je v predlaganem novem petem odstavku 247. člena – konsekventno nezakoniti pridobitvi lastnih delnic in s tem povezanim nezakonitim izplačilom kupnine delničarju za nezakonito pridobljene lastne delnice družbe – prav za primer pridobitve lastnih delnic v nasprotju z zakonsko ureditvijo, »pedagoško ponovljeno« pravilo iz 233. člena. Po četrtem odstavku 247. člena pridobitev lastnih delnic v nasprotju s siceršnjimi pravili 247. člena povzroči ničnost posla, ki je bil zavezovalna podlaga za (nezakonito) pridobitev (in morebitno nezakonito plačilo kupnine delničarju, od katerega je družba delnice pridobila), kar povzroči nastanek vrnitvenega zahtevka družbe. Predlagani peti odstavek tega člena pa decidirano opozori na samostojno in od morebitnih obligacijskih pravil neodvisno naravo tega zahtevka, kot je bilo razloženo pri prejšnjem členu.

K 16. členu

V tem členu predloga se odpravlja očitna redakcijska napaka v ubeseditvi tretjega stavka 251. člena ZGD-1, v katerem je zmotno uporabljena beseda »po«, namesto beseda »pri«. Jasno je, da je mišljeno, da gre za položaje »pri izračunavanju« skupnega deleža delnic v okviru količinskih omejitev pridobivanja.

K 17. členu

V tem členu predloga se implementirajo določbe 41. člena direktive 06/43. Gre za implementacijo določb X. poglavja te direktive – Posebne določbe za obvezne revizije subjektov javnega interesa, ki ureja revizijske komisije. Predlagane določbe določajo obveznost oblikovanja revizijske komisije v družbi, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Taka družba ima torej z vidika določb direktive pomen subjekta javnega interesa. V 23. odstavku preambule direktive je namreč določeno, da morajo za obvezne revizije letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa veljati strožje zahteve. Gre namreč za subjekte, ki so z gospodarskega vidika pomembnejši, in sicer so v 13. točki 2. člena direktive natančneje opredeljeni kot subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in so: 1. subjekti, s katerih vrednostnimi papirji se lahko trguje na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu 14. točke prvega odstavka 4. člena direktive 2004/39 (direktiva 2004/39 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv 85/611, 93/6 in direktive 2000/12 ter o razveljavitvi direktive 93/22),
2. kreditne institucije v smislu 1. točke 1. člena direktive 2000/12, in
3. zavarovalnice v smislu prvega odstavka 2. člena direktive 91/674.
Nadalje je v 13. točki 2. člena direktive državam članicah dopuščeno, da za subjekte javnega interesa imenujejo tudi druge družbe, na primer subjekte, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih javni pomen. 1. pododstavek prvega odstavka 41. člena direktive v cilju zagotavljanja strožjih zahtev za obvezne revizije računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa določa obveznost oblikovanja revizijskih komisij v vseh subjektih javnega interesa. Revizijska komisija in učinkovit sistem notranjega kontroliranja namreč prispevata k zmanjšanju finančnih in operativnih tveganj ter tistih tveganj, ki izvirajo iz neupoštevanja predpisov, in izboljšujeta kakovost računovodskega poročanja (24. odstavek preambule direktive). Revizijske komisije je v subjektih javnega interesa smiselno oblikovati predvsem zaradi razbremenitve dela nadzornega sveta ali upravnega odbora. Smatra se namreč, da lahko majhna skupina ljudi manjši obseg nalog, ki jih nanjo prenese nadzorni svet ali upravni odbor, opravi hitreje in bolj učinkovito, v skladu s določeno obvezno sestavo revizijske komisije pa tudi z večjo strokovnostjo. Zaradi prenosa nalog in s tem zmanjšanja obsega nalog pa se hkrati poveča tudi učinkovitost dela nadzornega sveta oziroma upravnega odbora subjekta javnega interesa. Z vsebinskega vidika določil, ki urejajo revizijske komisije, sta pomembna tudi tretji in četrti odstavek 41. člena. Prvi določa, da mora predlog upravnega ali nadzornega telesa za imenovanje zakonitega revizorja v subjektih javnega interesa temeljiti na priporočilu revizijske komisije (glej pojasnila k 16. in 17. členu predloga zakona), po četrtem odstavku pa mora zakoniti revizor ali revizijsko podjetje obveščati revizijsko komisijo o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranje kontrole v povezavi s postopkom računovodskega poročanja. Direktiva ne določa števila članov revizijske komisije, trajanja njihovih mandatov, prenehanje članstva v revizijski komisiji. Zato je potrebno tovrstna vprašanja podrobno urediti v ustanovitvenih aktih subjektov javnega interesa.

K 18. členu


V skladu s 1. pododstavkom prvega odstavka 41. člena direktive morajo države članice v nacionalni zakonodaji določiti, ali revizijsko komisijo sestavljajo: - neizvršni člani upravnega telesa revidiranega subjekta in/ali
- člani nadzornega telesa revidiranega subjekta in/ali
- člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega subjekta.
Nadalje je v 1. pododstavku urejena tudi zahteva, v skladu s katero morajo države članice v nacionalni zakonodaji določiti, da mora biti vsaj en član revizijske komisije neodvisen in usposobljen za računovodstvo in/ali revizijo, pri čemer pa ni opredeljena vsebina pojma neodvisnega revizorja. V zvezi s tem in še drugimi vprašanji pri oblikovanju revizijskih komisij lahko države članice upoštevajo Priporočilo Komisije o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta (Priporočilo Komisije 2005/162/ES o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta), na možnost uporabe določb katerega opozarja tudi že 24. odstavek preambule direktive. V drugem odstavku 41. člena direktive so primeroma navede naloge, ki naj jih opravlja revizijska komisija. Ta naj bi: - spremljala postopek računovodskega poročanja;
- spremljala učinkovitost notranjega kontroliranja v družbi, notranje revizije, če obstaja, in sistemov za obvladovanje tveganja;
- spremljala obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
- pregledovala in spremljala neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, zlasti zagotavljanje dodatnih storitev zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja revidiranemu subjektu.
Navedeni premisi direktive sta upoštevani v določbah predloga tega člena. Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član imenovan izmed neodvisnih strokovnjakov, ki je strokovno usposobljen za področje računovodstva ali revizije. Poleg njih so za člane revizijske komisije lahko imenovani le člani nadzornega sveta. Naloge revizijske komisije so:
- spremljanje postopka računovodskega poročanja oziroma učinkovitosti notranjega kontroliranja v družbi, notranje revizije, če ta obstaja, sistemov za obvladovanje tveganja in obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,
- pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe, zlasti zagotavljanje dodatnih storitev, ki so nerevizijske narave,
- predlaganje nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe,
- nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,
- ocenjevanje sestavljanja letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet,
- sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja in pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
- opravljanje drugih nalog, določenih s statutom ali sklepom nadzornega sveta in
- sodelovanje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, še zlasti z medsebojnim obveščanjem o ključnih zadevah v zvezi z revizijo.

K 19. členu


V tem členu se predlaga uzakonitev zahteve, ki je določena v tretjem odstavku 41. člena direktive 06/43. Ta določa, da mora predlog upravnega ali nadzornega telesa za imenovanje zakonitega revizorja v subjektih javnega interesa temeljiti na priporočilu revizijske komisije. V družbah z dvotirnim sistemom upravljanja, torej družbah, v katerih je oblikovan nadzorni svet, je nadzorni svet organ, ki predlaga skupščini imenovanje revizorja družbe, pri čemer je vezan na priporočilo revizijske komisije. V družbah z enotirnim sistemom upravljanja imenuje revizorja upravni odbor (glej pojasnila k naslednjemu členu predloga).

K 20. členu


V družbah, v katerih poseben nadzorni organi ni oblikovan, torej v družbah z enotirnim sistemom upravljanja, imenuje revizorja upravni odbor. Enako, kot nadzorni svet v družbah z dvotirnim sistemom upravljanja, pri oblikovanju predloga za skupščino tudi upravni odbor dolžan upoštevati priporočilo revizijske komisije.

K 21. členu


Enako, kot pri ustanovitvi delniške družbe, se tudi pri povečanju njenega osnovnega kapitala novo premoženje lahko zagotavlja v obliki stvarnih vložkov. Kot je bilo že obrazloženo (glej pojasnila k 11. členu predloga) je v določenih primerih zagotavljanja stvarnih vložkov revizija le-teh nepotrebna. Ker so položaji, ki s tem v zvezi zastajajo pri povečanju osnovnega kapitala, domala identični položajem, ki nastajajo pri ustanavljanju družbe, je tudi pri povečanju osnovnega kapitala predlagan enak režim, kot pri ustanovitvi. Na to, da revizijski pregled stvarnih vložkov ne bo vedno potreben (ne bo pa potreben takrat, ko bodo izpolnjene enake predpostavke, kot so določene v predlaganem novem 194.a členu), opozarja naslednji, 21. člen predloga.

K 22. členu

V tem členu predloga se predlaga uzakonitev posebnih pravil, ki veljajo za primer, ko se povečanja osnovnega kapitala izvede s stvarnimi vložki, ne da bi se opravila revizija stvarnih vložkov. Predlog s sklicevanjem na uporabo 194.a člena omogoča, da revizije stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala ni potrebno opraviti pod enakimi pogoji, kot je ni potrebno opraviti pri ustanovitvi, to je, kadar: - so predmet stvarnega vložka prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, njihova vrednost pa je določena kot tehtana povprečna cena, po kateri se je z njimi trgovalo na organiziranem trgu v določenem obdobju, ki se določi v nacionalni zakonodaji in ki se konča pred učinkovanjem prispevanja stvarnega vložka;
- je predmet stvarnega vložka že bil revizijsko pregledan in je bila poštena vrednost določena na datum, ki ni starejši od 6 mesecev pred prispevanjem stvarnega vložka, vrednotenje pa je bilo izvedeno v skladu s splošno sprejetimi standardi vrednotenja in načeli, ki veljajo za prispevani predmet stvarnega vložka;
- vrednost stvarnega vložka izvira iz posameznega sredstva, izkazanega v letnem poročilu preteklega poslovnega leta, letno poročilo pa je bilo predmet revizije, v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Tudi v primeru neprave revizije stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala pa je treba zagotoviti publiciteto glede stvarnih vložkov s posebno objavo dejstev o le-teh, ter v primeru spremembe okoliščin, ki so utemeljevale neobveznost revizije stvarnih vložkov omogočiti tako revizijsko kontrolo, v končni posledici tudi na zahtevo manjšine delničarjev.

K 23. členu


V določbah predloga tega člena se – v sistematični zvezi s spremembo režima stvarnih vložkov, kot je stipulirana v določbah prejšnjega člena (v povezavi s predlagano ureditvijo po novem 194.a členu) –, ureja sodno-registrska izpeljava tako imenovane prve registracije, to je registracije sklepa o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, glede katerih ni bila opravljena revizija. Kadar se revizija stvarnih vložkov v skladu z zakonom ne opravi, predlogu za vpis sklepa o povečanju namreč ne bo potrebno prilagati revizijskega poročila, temveč druge, v tem členu naštete listine, ki dokazujejo nepotrebnost revizijskega pregleda stvarnih vložkov. Glej tudi pojasnila k prejšnjemu členu predloga.

K 24. členu

Sprememba prvega odstavka je redakcijska in odpravlja redakcijsko napako v veljavnem zakonskem besedilu prvega odstavka 339. člena ZGD-1. 339. člen ZGD-1 (kot celota) ureja namreč tako imenovano drugo registracijo, to je registracijo izvedenega povečanja. V tem je razlika v primerjavi s 335. členom ZGD-1, ki ureja tako imenovano prvo registracijo, pri kateri je predmet registracije sklep o povečanju, ne pa še povečanje samo. Zato se s predlogom za prvo registracijo (335. člen ZGD-1) zahteva vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, s predlogom za drugo registracijo (339. člen ZGD-1) pa se zahteva vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register. Sedaj veljavno besedilo prvega odstavka 339. člena ZGD-1 pa zmotno določa enako, kot določa določba prvega odstavka 334. člena ZGD-1, torej vpis sklepa, ne pa vpis povečanja, čeprav je vsebinsko povsem jasno, da je treba predlagati registracijo povečanja, kar sledi že iz naslovitve obeh členov. V tem smislu se predlaga ustrezna sprememba prvega odstavka 339. člena, ki bo jasno opredelila predmet priglasitve za vpis. Druga sprememba pa ustrezno prilagaja listinsko dokumentacijo, ki se prilaga predlogu za vpis povečanja, upoštevaje možnost, da se revizija stvarnih vložkov ne izvede.

K25. členu


Gre za redakcijsko prilagoditev pravil o besedilu objave vpisa povečanja osnovnega kapitala v sodni register. Prilagoditev tako izključuje potrebo po objavi poročila o reviziji stvarnih vložkov tedaj, kadar revizija – upoštevaje novo splošno pravilo o nepotrebnosti revizije v določenih primerih – ne bo opravljena.

K 26. členu

Predlagana sprememba je izključno redakcijske narave, saj odpravlja očitno redakcijsko (pravopisno) napako veljavnega zakonskega besedila.

K 27. členu

Enako, kot pri redno povečanje osnovnega kapitala, je tudi pogojno povečanje – kot samostojno obliko povečanja osnovnega kapitala delniške družbe – možno opraviti s stvarnimi vložki. Z namenom, da izenači položaje pri obeh oblikah povečanja, in tudi pogojno povečanje osnovnega kapitala, kadar se izvede s stvarnimi vložki, v določenih primerih izvzame iz potrebe po revizijski kontroli, je predlog – enako, kot v določbah 18. člena predloga (spremenjeni 334. člen ZGD-1) – omogočil, da se pogojno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki opravi brez revizije, če so izpolnjene enake predpostavke, kot pri ustanovitvi (glej tudi pojasnila k 19. in 20. členu predloga).

K 28. členu


Glej pojasnila k 21. in 26. členu predloga.

K 29. členu


Glej pojasnila k 22. členu predloga.

K 30. členu

Glej pojasnila k 24. členu predloga.

K 31. členu

Prvi odstavek predloga tega člena odpravlja redakcijsko napako v zvezi s poimenovanjem potrdila, s katerim se vpisujejo nove delnice pri povečanju osnovnega kapitala na način odobrenega kapitala. Odobreni kapital je namreč zgolj pojavna oblika rednega povečanja (povečanja z vložki), za katerega se smiselno uporabljajo določbe o rednem povečanju (prvi stavek prvega odstavka 354. člena ZGD-1). Pri rednem povečanju osnovnega kapitala pa se nove delnice vpisujejo s posebno pisno izjavo (vpisnim potrdilom), ki se imenuje tudi vpisnica (prvi odstavek 336. člena ZGD-1). To potrdilo pa je v določbi drugega stavka 356. člena ZGD-1 redakcijsko napačno poimenovano kot pisno potrdilo, čeprav bi moralo biti – enako, kot pri rednem povečanju – imenovano kot vpisno potrdilo. Predlagana sprememba to redakcijsko nedoslednost odpravlja, s čimer odklanja možne dvome o naravi tega potrdila. V nadaljevanju pa predlog zakona izenačuje možnosti za izvedbo povečanje osnovnega kapitala po poti odobrenega kapitala, ki se izvede z izročitvijo novih stvarnih vložkov, brez revizije. S tem je položaj enak položaju pri rednem povečanju (s stvarnimi vložki), po določbah 19. in 20. člena predloga oziroma pri pogojnem povečanju (s stvarnimi vložki), po določbah 25. in 26. člena predloga. Na ta način je torej pri vseh možnih oblikah povečanja osnovnega kapitala (redno povečanje, pogojno povečanje in odobreni kapital), pri katerih se izročajo stvarni vložki, pod pogoji, ki so bili razloženi v pojasnilih k 9. in 10. členu (oziroma v pojasnilih k 19., 20. in 25. členu predloga), omogočeno, da se revizija stvarnih vložkov ne opravi. Med instituti je torej vzpostavljeno vrednostno ravnovesje (funkcionalna ekvivalenca), saj so enaki položaji urejeni z enakimi pravnimi pravili.

K 32. členu


Glej pojasnila k 21. in 26. členu predloga.

K 33. členu

V tem členu predloga se določa pravilo, da se lahko v primeru nominalnega povečanja osnovnega kapitala kot vir povečanja poleg kapitalskih rezerv, ki so bile oblikovane iz naslova vplačil delničarjev na podlagi statuta (4. točka prvega odstavka 64. člena ZGD-1) in iz naslova poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala oziroma zmanjšanja osnovnega kapitala z mikom delnic (5. točka prvega odstavka 64. člena ZGD-1), v polnem obsegu uporabijo tudi zneski, pridobljeni z odpravo splošnega prevrednotevalnega popravka kapitala (revalorizacije kapitalskih kategorij), kot so določene v 6. točki prvega odstavka 64. člena ZGD-1. Po veljavni ureditvi se namreč za nominalno povečanje lahko uporabi zgolj sorazmerni (obema navedenima kategorijama kapitalskih rezerv proporcionalno pripadajoči) del prevrednotevalnega popravka (šesta točka prvega odstavka 359. člena ZGD-1. Spremembe tega člena so v bistvu redakcijske narave. Z ZGD-1 je bil splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ugotovljen po ZGD-H odpravljen in prenešen med kapitalske rezerve po 6. točki 64. člena ZGD-1. V bilanci stanja tako kategorije prevrednotvalnih popravkov kapitala drugih sestavin kapitala več ne obstojajo. S predlagano spremembo je določba 359. člena ZGD-1 usklajena z določbami 64. in 65. člena ZGD-1.

K 34. členu


V tem členu predloga se implementirajo določbe 9. člena direktive 06/68, s katerimi se spreminjajo določbe prvega odstavka 32. člena 2. direktive. Enako, kot prej veljavni prvi odstavek 32. člena 2. direktive, tudi nova ureditev zagotavlja varstvo upnikov v primeru zmanjšanja vpisanega kapitala družbe, in sicer tako, da imajo vsaj tisti upniki, katerih terjatve so nastale pred objavo vpisa odločitve o zmanjšanju ( sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala), pravico do zavarovanja za tiste njihove terjatve, ki do takrat še niso zapadle. To pravico lahko nacionalna zakonodaja izključi le tedaj, kadar upnik že ima primerno zavarovanje ali kadar takšno zavarovanje glede na premoženje družbe sploh ni potrebno. Pod kakšnimi pogoji se bodo izvajale te pravice upnikov, določi nacionalna zakonodaja države članice. V tem smislu predlog nove ureditve določa, da do zavarovanja niso upravičeni tisti upniki, ki bi celo v primeru stečajnega postopka družbe – dolžnika dobili svoje terjatve poplačane v celoti. To je namreč posledica privilegiranega (prednostnega) položaja. Direktiva pa na tem mestu določa minimum varstva, ki dokazno breme za upravičenost do varstva prevaljuje na upnike. Kot minimum varstva upnikov mora nacionalna zakonodaja namreč določiti, da lahko upniki pri upravnem ali sodnem organu zaprosijo za ustrezno zavarovanje, če lahko verjetno izkažejo, da je zaradi zmanjšanja vpisanega kapitala ogrožena izpolnitev njihovih terjatev in da niso dobili primernega zavarovanja s strani družbe. V tem smislu predlog nove ureditve (v predlaganem novem četrtem in petem odstavku) omogoča upnikom družbe blokado registrske izvedbe postopka zmanjšanja osnovnega kapitala. Pri tem je postopek smiselno oblikovan po pravilih zapore registra, kot je že uveljavljena v pravilih o statusnih preoblikovanjih.

K 35. členu


Sprememba prvega odstavka 474. člena je potrebna zaradi uskladitve z ureditvijo v Zakonu o sodnem registru, ki se je začela uporabljati 1. 2. 2008. Ker so pravila o elektronskih predlogih za vpis v sodni register in postopki v zvezi s tem urejeni v Zakonu o sodnem registru in Uredbi o sodnem registru, urejanje teh postopkov v ZGD-1 ni potrebno (sedanji tretji in naslednji stavki prvega odstavka 474. člena ZGD-1).

K 36. členu


Enako, kot v delniškem pravu (glej pojasnila k 9. in 10. členu predloga), se tudi v pravni ureditvi družbe z omejeno odgovornostjo – pravno sistemsko korektno – predlaga možnost oprostitve revizijskega pregleda stvarnih vložkov. Zaradi enotnosti ureditve se predlaga smiselna uporaba pravil, ki urejajo oprostitev revizijskega pregleda pri delniški družbi.

K 37. členu

Zaradi spremembe prvega odstavka 474. člena ZGD-1, kjer je bila doslej opredeljena točka VEM, je bilo potrebno točko VEM opredeliti v prvem naslednjem členu, v katerem se izraz uporabi. Hkrati smo opredelitev prilagodili opredelitvi, kakor jo določa zakon, ki ureja poslovni register.

K 38. členu

Ker tudi v pravni ureditvi družbe z omejeno odgovornostjo – družbe kapitalskega tipa – velja načelo vezanosti premoženja, ki implicira, da vezanega premoženja ni dovoljeno razdeliti med družbenike, se zaradi razjasnitve morebitnih s tem povezanih dilem predlaga, da se ta režim ne nanaša le na osnovni kapital, ampak tudi na vse vezane rezerve. Vezane rezerve sicer opredeljuje določba desetega odstavka 64. člena ZGD-1, ki poudarja, da so vezane rezerve vse kapitalske rezerve in zakonske rezerve. Po predlagani ureditvi je torej jasno – kar tudi sicer že zagovarja pravna teorija -, da vezanega kapitala (osnovnega kapitala in vezanih rezerv) družbeniki ne smejo dobiti izplačanega, saj je vezani kapital (oziroma premoženje, ki ima v kapitalu kritje v vezanih kategorijah) primarno namenjen varovanju interesa upnikov družbe.

K 39. členu


Predlog tega člena naj bi jasno poudaril, da tudi v pravni ureditvi družbe z omejeno odgovornostjo velja dolžnost sestave in sprejemanja letnega poročila ter uporabi bilančnega dobička.

K 40. členu

Sprememba sedanjega prvega odstavka 523. člena je potrebna zaradi uskladitve z novo ureditvijo v Zakonu o sodnem registru, ki se je začela uporabljati 1. 2. 2008 in s tem povezano spremembo prvega odstavka 474. člena zakona (glej tudi obrazložitev te spremembe) ter novim tretjim odstavkom 523. člena, ki izrecno določa, da se za enoosebno d.o.o. smiselno uporabljajo določbe za d.o.o., razen če je v oddelku o enoosebni d.o.o. določeno drugače. Eksplicitna navedba smiselne uporabe določb je bila zapisana v prejšnjem zakonu (ZGD), v ZGD-1 pa je bila izpuščena, vendar je zaradi jasnosti in enostavnosti izrecna navedba smiselna. Iz tega razloga je tudi nepotrebno sklicevanje na določbe 474. in 478. člena.

K 41. členu


Sprememba 526. člena je potrebna zaradi zagotovitve ustrezne pravne podlage za vodenje elektronske knjige sklepov z uporabo sodobnih informacijskih rešitev. Dodala sta se nova tretji in četrti odstavek, ki se nanašata na sklepe, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih overi njegov podpis vstopna točka, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register. Knjiga sklepov je lahko pisna ali elektronska. Ker elektronsko knjigo sklepov vodi Notarska zbornica ob tehnološki pomoči MJU, mora Notarska zbornica glede podrobnejšega določanja načina vodenja knjige sklepov dodatno pridobiti soglasje MJU.

K 42. členu

V tem členu se predlaga uzakonitev nove pojavne oblike delitev, tako imenovano izčlenitev, ki jo ZGD-1 že omogoča v zvezi s statusnim preoblikovanjem samostojnih podjetnikov, posebej pa je urejena tudi kot pojavna oblika delitve zadrug. Od razdelitve ali oddelitve se izčlenitev razlikuje izključno po upravičencu do nasprotne izpolnitve, ki jo v zameno za prejeto premoženje opravi pridobitelj. Izčlenitve se uresničujejo tako, da razpolagalec (družba, ki se deli po poti izčlenitve) izločeni del premoženja (z univerzalnim pravnim nasledstvom) prenese na pridobitelja (ki že obstaja ali se ustanavlja na novo: izčlenitev z ustanovitvijo ter izčlenitev s prevzemom). Do deležev, ki jih kot predmet svoje nasprotne izpolnitve zagotavlja pridobitelj (nova ali prevzemna družba) pa drugače, kot pri razdelitvi ali oddelitvi, niso upravičeni imetniki deležev prenosne družbe, ampak je upravičenka ona sama). Izčlenitve tako za razliko od drugih materialnih statusnih preoblikovanj nimajo narave tristranega razmerja (med razpolagalcem, imetniki njegovih deležev in pridobiteljem), temveč imajo naravo dvostranega razmerja, ki se vzpostavi le med razpolagalcem in pridobiteljem, in učinkuje v aktivi razpolagalca tako, da prenesene premoženjske sklope zamenjajo deleži pridobitelja. Premoženjsko-pravni položaj imetnikov deležev razpolagalca zaradi izčlenitve ni bistveno spremenjen. Imetniki delelže po izčlenitvi ostajajo subjekti korporacijskih razmerij le znotraj strukture razpolagalca in jim (drugače kot pri razdelitvi ali oddelitvi) pravna ureditev ne priznava pravice zahtevati deleže pridobitelja. Prednost izčlenitve je predvsem v tem, da omogočajo prestrukturiranje znotraj koncerna, s prenosi premoženja prenosne družbe z univerzalnim pravnim nasledstvom. Primerjalno pravno so uveljavljene in znane pod različnimi imeni, kot Ausgliederung v nemškem pravu, oziroma kot sell-off v ameriškem pravu (podrobneje o primerjalnopravni ureditvi Prelič, v Velikem komentarju Zakona o gospodarskih družbah; GV Založba, Ljubljana [2007], III. knjiga, strani 601-627).

K 43. členu

V tem členu se predlaga odprava očitne redakcijske napake v zapisu določbe drugega stavka tretjega odstavka 635. člena ZGD-1, ki sicer ureja pravne posledice vpisa delitve v sodni register. V citirani določbi je pomotoma zapisano, da lahko tožnik, ki uveljavlja ničnost v vpisa delitve v sodni register, po vpisu zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa prekvalificira v zahtevek za povrnitev škode, ki mu je nastala »…z vpisom pripojitve v register«. Povsem jasno je, da ne gre za škodo, ki mu je nastala zaradi vpisa pripojitve, ampak za škodo, ki je nastala zaradi vpisa delitve v sodni register. Ta redakcijska napaka naj bi bila s tem odpravljena.

K 44. členu


V tem členu se predlaga dopolnitev zahtev glede obveznih sestavin sklepa o prenosu, in sicer mora biti vrednost podjetja, ki se prenaša, opredeljena na dan obračuna prenosa podjetja. Dan obračuna je zaradi jasnosti definiran v novem četrtem odstavku. S tem se v praksi ne uvaja nova zahteva, temveč se le izrecno zapiše, kar izhaja iz splošnih pravil in se v praksi že izvaja. Dan obračuna je tako opredeljen že v več členih zakona, ki se nanašajo na statusno preoblikovanje kapitalskih družb. Pomen obračunskega dneva je v ekonomskem učinkovanju prenosa premoženja.

K 45. členu

Zaradi izrecne navedbe možnosti prenosa posameznega dela podjetja podjetnika na novo ali prevzemno kapitalsko družbo, predlog novele vsebuje nov 4. oddelek, ki se bo nanašal zgolj na prenos dela podjetja in vsebuje en nov člen. Možnost prenosa posameznega dela podjetja je ZGD-1 dopuščal že do sedaj, vendar ta možnost ni bila izrecno navedena, temveč je izhaja iz razlage zakona. Zaradi jasnosti in nedvoumnosti se sedaj izrecno navaja. Novi člen tako omogoča prenos enega ali več delov podjetja na eno ali več novih oziroma prevzemnih družb. Pri tem se za prenos dela podjetja smiselno uporabijo obstoječe določbe o statusnem preoblikovanju podjetnika, razen določb o prenehanju opravljanja dejavnosti in o izbrisu podjetnika iz Poslovnega registra. V primeru, ko podjetnik ne prenese vseh delov premoženja, ne preneha obstajati, temveč nadaljuje dejavnost z delom premoženja, ki na podjetju podjetnika ostane po prenosu.

K 46. členu


V drugem odstavku 684. člena se ponovno izrecno navaja pomotoma izpuščeni drugi odstavek 74. člena ZGD-1, nad katerim izvaja nadzor AJPES. Prejšnji zakon (ZGD) ga je namreč izrecno navajal. Vsebinsko se izpuščeni odstavek nanaša na navedbo podatkov pri prijavi podjetnika za vpis v Poslovni register Slovenije. Z ozirom na dejstvo, da je pristojnost glede vpisa podjetnikov v Poslovni register Slovenije na AJPES-u, je smiselno in edino mogoče, da nadzor nad tem ter sankcioniranje (v skladu s 5. točko prvega odstavka 688. člena) opravlja AJPES. Ministrstvo za gospodarstvo, ki namreč opravlja nadzor nad izvajanjem vseh določb ZGD-1, za katere v 684. členu ni izrecno predviden drug organ, nima nadzora in vpogleda v izvajanje drugega odstavka 74. člena ZGD-1. Takšna ureditev ne bi bila učinkovita in ekonomična.

K 47. členu


Z novim 685. a členom se kot nov prekršek kaznuje družba, ki ne odsvoji ali umakne delnic v skladu z drugim in tretjim odstavkom 250. člena tega zakona ter član poslovodstva družbe, ki ne odsvoji delnic družbe ali ne pripravi predloga sklepa skupščine o umiku delnic družbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom 250. člena tega zakona

K 48. členu


V tem členu predloga se implementira 10. točka 1. člena direktive 06/46, s katerim se spreminja direktiva 78/660 v smeri zahteve, da se – v povezavi z dolžnostjo članov organov vodenja družbe, da pripravijo in objavijo letna poročila – zagotovijo ustrezne (naravi kršitve sorazmerne) sankcije. Po določbah 60.a člena (s prvim členom direktive 06/46 spremenjene) direktive 78/660 so države članice namreč dolžne določiti pravila o kaznih za kršitve predpisov, izdanih na podlagi direktive (78/660), pri čemer morajo biti kazni učinkovite, sorazmerne in učinkovite.

K 49. členu

Zaradi ureditve stečajnih postopkov, ki so že v teku, je potrebna ta prehodna določba.

K 50. členu


V skladu z novim petim odstavkom 526.člena predpiše notarska zbornica podrobnejši način vodenja knjige sklepov. Do sedaj je zadostovalo soglasje Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za gospodarstvo. Zaradi tehnološke pomoči Ministrstva za javno upravo je z novelo dodatno zahtevano soglasje MJU. Dosedanji Pravilnik o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom (Uradni list RS, št. 111/06 in 141/06) iz petega odstavka 526. člena tega zakona kljub temu ostaja v veljavi. Dosedanji pravilnik se lahko kadar koli nadomesti z novim, ki prejšnjega razveljavi.

K 51. členu

Končna določba ureja vacatio legis.

BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

2. člen

(prenos direktiv in izvajanje uredb Evropske skupnosti)

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo te direktive Evropske skupnosti: Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L št. 65 z dne 14. 3. 1968, str. 8, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 68/151/EGS), Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L št. 26 z dne 31. 1. 1977, str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 77/91/EGS), Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 295 z dne 20. 10. 1978, str. 36, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 78/855/EGS), Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 222 z dne 14. 8. 1978, str. 11, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 78/660/EGS), Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 378 z dne 31. 12. 1982, str. 47, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 82/891/EGS), Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L št. 193 z dne 18. 7. 1983, str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 83/349/EGS), Osma direktiva Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 o revizijah bilanc, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o dovoljenjih za osebe pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin (UL L št. 126 z dne 12. 5. 1984, str. 20, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 84/253/EGS), Enajsta direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb za katere velja zakonodaja druge države (UL L št. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 36, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/666/EGS) in Dvanajsta direktiva Sveta na področju prava družb 89/667/EEC z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (UL L št. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 40, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/667/EGS).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje teh uredb Evropske skupnosti: Uredba Sveta 2137/85/EGS z dne 25. julija 1985 o Evropskem gospodarskem združenju (EGIZ) (UL L št. 199 z dne 31. 7. 1985 str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2137/85/EGS), Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002; str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1606/2002/ES), Uredba Komisije 1725/2003/ES z dne 29. septembra 2003 o sprejetju določenih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/EC (UL L št. 261 z dne 13. 10. 2003 str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1725/2003/ES) in Uredba Sveta 2157/2001/ES z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL L št. 294 z dne 10. 11. 2001, str. 1–21, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2157/2001/ES).

54. člen
(splošna pravila o računovodenju)

(1) Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo.
(2) Trimesečni rok iz prejšnjega odstavka velja tudi za sestavo letnega poročila iz 60. člena tega zakona. Konsolidirano letno poročilo iz 56. člena tega zakona je treba sestaviti v štirih mesecih po koncu poslovnega leta.
(3) Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače.
(4) Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem.
(5) Če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.
(6) Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila iz 56. in 60. člena ter prvega odstavka 70. člena tega zakona je treba trajno hraniti. Knjigovodske listine se lahko hranijo samo določeno časovno obdobje.
(7) Podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred odločitvijo o soglasju z javnim pozivom omogočita zainteresiranim osebam, da nanje podajo mnenje. Po prejemu soglasja jih mora Slovenski inštitut za revizijo objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Slovenski računovodski standardi določijo zlasti:
1. vsebino in členitev izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala,
2. pravila o vrednotenju računovodskih postavk, in
3. pravila o vsebini posameznih postavk v računovodskih izkazih in pojasnilih teh postavk v prilogi k izkazom.
(8) Slovenski računovodski standardi ne smejo biti v nasprotju s tem zakonom in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(9) Slovenski računovodski standardi morajo povzemati vsebino Direktive 78/660/EGS in Direktive 83/349/EGS in v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
(10) Družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske skupnosti in so zavezane h konsolidaciji na podlagi 56. člena tega zakona, morajo sestaviti konsolidirano letno poročilo iz sedmega odstavka 56. člena tega zakona v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
(11) Poleg družb iz prejšnjega odstavka sestavljajo računovodska poročila iz prvega odstavka 60. člena tega zakona v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja tudi:
1. banke,
2. zavarovalnice, in
3. druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za pet let.

55. člen
(mikro, majhne, srednje in velike družbe)

(1) Družbe se pri uporabi tega zakona razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja:
– povprečno število delavcev v poslovnem letu,
– čisti prihodki od prodaje, in
– vrednost aktive.
(2) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov, in
– vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.
(3) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 eurov, in
– vrednost aktive ne presega 3.650.000 eurov.
(4) Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29.200.000 eurov, in
– vrednost aktive ne presega 14.600.000 eurov.
(5) Velika družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po tretjem odstavku tega člena ali srednja družba po prejšnjem odstavku.
(6) Družbe se v skladu z merili iz prejšnjih odstavkov razvrščajo ali prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja.
(7) Določbe tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen če ta zakon in drugi predpisi ne določajo drugače.
(8) V vsakem primeru so za namene tega poglavja velike družbe:
– banke,
– zavarovalnice,
– borza vrednostnih papirjev,
– družbe, ki po 56. členu tega zakona morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo.

56. člen
(konsolidirano letno poročilo)

(1) Družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejene družbe), mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je nadrejena družba ali ena od podrejenih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
(2) Družba je nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden od pogojev:
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja, ali
4. če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge njej podrejene družbe. Pravice iz posedovanja delnic za račun osebe, ki ni nadrejena družba ali njena podrejena družba, in pravice iz delnic, pridobljenih kot poroštvo, če so uresničene v skladu s prejetimi navodili ali pridobljene z odobritvijo posojil kot del običajne poslovne dejavnosti, se, če so glasovalne pravice uresničene v interesu osebe, ki je dala poroštvo, ne prištevajo pravicam iz prejšnjega stavka.
(4) Pri uporabi 1. in 4. točke drugega odstavka tega člena se od vseh glasovalnih pravic v podrejeni družbi odštejejo glasovalne pravice iz deležev, ki jih ima ta družba, podrejena družba te družbe ali oseba, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun teh družb.
(5) Nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje družbe iz četrtega odstavka 55. člena tega zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20%, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. To ne velja, če se z vrednostnimi papirji nadrejene ali katere od podrejenih družb trguje na organiziranem trgu.
(6) Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote. Za vsako družbo, vključeno v konsolidacijo, je treba v prilogi h konsolidiranim izkazom navesti, na podlagi katerih pogojev iz drugega odstavka tega člena je posamezna družba vključena v konsolidacijo.
(7) Konsolidirano letno poročilo je sestavljeno iz konsolidiranega računovodskega poročila in konsolidiranega poslovnega poročila skupine družb, vključenih v konsolidacijo. Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz konsolidirane bilance stanja, konsolidiranega izkaza poslovnega izida, konsolidiranega izkaza denarnih tokov in konsolidiranega izkaza gibanja kapitala ter priloge h konsolidiranim izkazom. Ti sestavni deli konsolidiranega računovodskega poročila sestavljajo celoto. Za obliko, vsebino in sprejetje konsolidiranega letnega poročila se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o letnem poročilu.
(8) V konsolidacijo ni treba vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz po šestem odstavku tega člena. Družba mora v prilogi h konsolidiranim izkazom navesti družbe, ki jih zaradi razlogov iz prejšnjega stavka ni vključila v konsolidacijo in pojasniti razloge za tako odločitev. Če več družb izpolnjuje merilo iz prvega stavka tega odstavka, jih je treba vključiti v konsolidacijo, če so vse skupaj pomembne za resničen in pošten prikaz po šestem odstavku tega člena.
(9) Slovenski računovodski standardi določijo:
1. podrobnejša merila za opredelitev podrejenih družb po drugem odstavku tega člena,
2. primere, v katerih nadrejena družba iz prvega odstavka tega člena, ki je podrejena drugi nadrejeni družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila,
3. druge primere, v katerih nadrejena družba iz prvega odstavka tega člena ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila ali ni dolžna vključiti v konsolidacijo posameznih podrejenih družb, in
4. način in obseg konsolidacije ter vsebino konsolidiranega letnega poročila, razen za družbe iz desetega in enajstega odstavka 54. člena tega zakona.

57. člen
(revidiranje)

(1) Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor mora revidirati računovodsko poročilo ter pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila. Vse to velja tudi za konsolidirana letna poročila.
(2) Revizorjevo poročilo mora vsebovati:
– uvod, v katerem je navedeno računovodsko poročilo, ki je bilo revidirano, skupaj z računovodskim okvirom, ki je bil uporabljen pri sestavljanju;
– opis namena in obsega revidiranja, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih revizijskih standardov je bila opravljena revizija;
– revizijsko mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno, ali računovodsko poročilo kaže resničen in pošten prikaz finančnega položaja, v skladu z ustreznim računovodskim okvirom poročanja, in kadar je to potrebno, ali je računovodsko poročilo skladno s predpisi; revizijsko mnenje je lahko mnenje brez pridržkov, mnenje s pridržki ali odklonilno mnenje, ali pa revizor, če mnenja ne more izraziti, izjavo mnenja zavrne;
– pojasnjevalni odstavek, v katerem revizor na poseben način opozarja ali se sklicuje na katerokoli zadevo, za katero meni, da je to potrebno, ne da bi pri tem izrazil mnenje s pridržki;
– mnenje o usklajenosti ali neusklajenosti poslovnega poročila z računovodskim poročilom istega poslovnega leta, in
– datum in revizorjev podpis.
(3) Revizor je odgovoren družbi in delničarjem ali družbenikom družbe za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil o revidiranju, določenih z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor je odgovoren za škodo iz prejšnjega stavka do višine 150.000 eurov. Omejitev odškodninske odgovornosti po prejšnjem stavku ne velja, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
(4) Če revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, zavrne izdelavo mnenja, obveznost iz prvega odstavka tega člena ni izpolnjena.
(5) Revizija letnega poročila iz prvega odstavka tega člena mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano letno poročilo ali revidirano konsolidirano letno poročilo predložiti organu družbe, pristojnemu za sprejetje tega poročila, skupaj z revizorjevim poročilom najpozneje v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila.

69. člen
(vsebina priloge k izkazom)

(1) Poleg podatkov in pojasnil, ki jih mora vsebovati priloga k izkazom po drugih členih tega poglavja in po slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih standardih računovodskega poročanja, mora vsebovati tudi:
1. metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v računovodskih izkazih, in metode, ki so bile uporabljene za izračun odpisov vrednosti. Pri postavkah, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, mora biti pojasnjen tudi tečaj in način, po katerem so bile preračune v domačo valuto;
2. podatke za vsako družbo, v kapitalu katere je družba sama neposredno ali po osebi, ki deluje za račun družbe, udeležena z najmanj 20%:
– njeno firmo in sedež,
– delež, s katerim je udeležena pri njenem kapitalu, in
– višino njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu. Teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku 61. člena tega zakona. V zvezi z družbo, ki letnega poročila ne objavlja javno in v katere kapitalu je družba neposredno ali posredno udeležena z manj kot 50%, ni treba izkazati podatkov o višini njenega lastnega kapitala in njenem poslovnem izidu;
3. če je družba družbenik v drugi družbi in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te družbe: podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te druge družbe. Teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku 61. člena tega zakona;
4. če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: višino odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala;
5. če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže:
– število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev lastnih deležev in denarno vrednost nasprotne dajatve;
– število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem letu sprejela v zastavo;
– skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je družba ali tretja oseba za račun družbe in jih ima v zastavi družba ali tretja oseba za račun družbe na bilančni presečni dan letne bilance stanja;
6. če je družba izdala več razredov delnic: število delnic vsakega razreda in njihov najmanjši emisijski znesek;
7. če je družba izdala dividendne obveznice, zamenljive obveznice, obveznice s prednostno pravico do nakupa delnic ali druge vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe za vsako od teh vrst vrednostnih papirjev: njihovo število in pravice, ki iz njih izhajajo;
8. razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je obseg teh rezervacij pomembnejši;
9. višina vseh obveznosti z rokom dospelosti, daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 65. člena tega zakona;
10. višina vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 65. člena tega zakona;
11. skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe. Pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini;
12. razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih zemljepisnih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov, ki so značilni za redno poslovanje, ali opravljanja storitev, ki so značilne za redno poslovanje družbe, posamezna področja poslovanja družbe ali posamezni zemljepisni trgi, na katerih posluje družba, med seboj pomembno razlikujejo. Teh podatkov ni treba razkriti, če bi zaradi tega družbi lahko nastala pomembnejša škoda, mora pa biti v prilogi k izkazom pojasnjeno, da je bilo zaradi navedenih razlogov opuščeno razkritje podatkov iz prvega stavka te točke;
13. povprečno število delavcev v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo;
14. če je bila uporabljena členitev izkaza poslovnega izida po tretjem odstavku 66. člena tega zakona: znesek stroškov dela v poslovnem letu iz 6. točke drugega odstavka 66. člena tega zakona;
15. razčlenitev kapitalskih rezerv v skladu s prvim odstavkom 64. člena tega zakona;
16. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta, ločeno za vsako od teh skupin oseb;
17. predujmi in posojila, ki jih je družba ali njena podrejena družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin oseb:
– skupni znesek predujmov, neodplačanih posojil ali danih poroštev,
– obrestna mera in drugi pomembnejši pogoji posojila,
– skupni znesek odplačil iz naslova vračil posojil v poslovnem letu;
18. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo;
19. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najožji krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo in
20. če je družba po 57. členu tega zakona zavezana k revidiranju: celotni znesek, porabljen za revizorja, in ločeno znesek, porabljen za:
– revidiranje letnega poročila,
– druge storitve revidiranja,
– storitve davčnega svetovanja, in
– za druge nerevizijske storitve.
(2) Družba lahko opusti razkritje podatkov o posamezni drugi družbi iz 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka, če bi zaradi tega za to drugo družbo lahko nastala občutna škoda. V takem primeru mora biti v prilogi k izkazom opozorjeno, da je bilo opuščeno razkritje teh podatkov iz navedenih razlogov.
(3) Majhnim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti ali pojasniti:
– podatkov iz 7. do 20. točke prvega odstavka tega člena, in
– podatkov iz drugega stavka četrtega odstavka 66. člena tega zakona, vendar pa morajo podatke iz 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena prikazati skupno za vse postavke obveznosti.
(4) Srednjim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti podatkov iz 12. točke prvega odstavka tega člena. Pri javni objavi poslovnega poročila lahko dodatno opustijo:
– podatke iz 7., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, in
– podatke iz drugega stavka četrtega odstavka 66. člena tega zakona, vendar morajo podatke iz 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena prikazati skupno za vse postavke obveznosti.

70. člen
(poslovno poročilo)

(1) Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena.
(2) Pošten prikaz mora biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.
(3) V poslovnem poročilu morajo biti prikazani tudi:
– vsi pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta;
– pričakovani razvoj družbe;
– aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja, in
– obstoj podružnic družbe.
(4) Če je to pomembno za presojo premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida, morajo biti v poslovnem poročilu prikazani tudi cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj družbe, vključno z ukrepi za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih transakcij, za katere se posli zavarovanja računovodsko posebej prikazujejo, ter izpostavljenost družbe cenovnim, kreditnim, likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim tokom.
(5) Poslovno poročilo vključuje tudi izjavo o upravljanju družbe, ki vključuje navedbo, ali družba pri svojem poslovanju uporablja kakšen kodeks, navedbo tega kodeksa, njegovo javno dostopnost ter navedbo posameznih določb kodeksa, ki jih družba ni upoštevala, z utemeljitvijo.
(6) Poslovno poročilo družb, ki so zavezane k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, mora vsebovati tudi podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa potrebna pojasnila o:
1. strukturi osnovnega kapitala družbe, vključno z vsemi vrednostnimi papirji, kot jih določa zakon, ki ureja prevzeme, (v nadaljnjem besedilu tega odstavka: vrednostni papirji) družbe, ki niso uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev, zlasti z navedbo:
– pravic in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice ali delnice posameznega razreda, in
– če obstaja več razredov delnic, delež osnovnega kapitala, ki ga predstavlja posamezen razred;
2. vseh omejitvah prenosa delnic, zlasti:
– omejitvah imetništva vrednostnih papirjev, in
– potrebah po pridobitvi dovoljenja družbe ali drugih imetnikov vrednostnih papirjev za prenos delnic;
3. pomembnem neposrednem in posrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in sicer:
– ime in priimek ali firmo imetnika,
– število vrednostnih papirjev in delež, ki ga predstavljajo v osnovnem kapitalu družbe, in
– naravo imetništva.
Oseba je posredni imetnik vrednostnih papirjev, če jih ima druga oseba za njen račun, ali če lahko zagotovi, da se pravice iz njih izvršujejo v skladu z njeno voljo;
4. vsakem imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice:
– ime in priimek ali firmo imetnika, in
– naravo pravic;
5. delniški shemi za delavce, če jo družba ima, delnic, na katere se le-ta nanaša, in o načinu izvajanja kontrole nad njo, če kontrolnih pravic ne izvajajo delavci neposredno;
6. vseh omejitvah glasovalnih pravic, zlasti:
– omejitvah glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov,
– rokih za izvajanje glasovalnih pravic, in
– dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev;
7. vseh družbi znanih dogovorih med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic;
8. pravilih družbe o:
– imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora, in
– spremembah statuta;
9. pooblastilih članov poslovodstva, zlasti pooblastilih za izdajo ali nakup lastnih delnic;
10. vseh pomembnih dogovorih, katerih stranka je družba, ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, in učinke takšnih dogovorov. To ni potrebno, če bi razkritje dogovora družbi lahko pomembno škodovalo, razen če je družba zavezana k razkritju dogovorov na podlagi drugih predpisov;
11. vseh dogovorih med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme:
– odstopijo,
– so odpuščeni brez utemeljenega razloga, ali
– njihovo delovno razmerje preneha.
73. člen
(vodenje poslovnih knjig)

(1) Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski standard.

(2) Ne glede na tretji odstavek 54. člena tega zakona, lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom iz prejšnjega odstavka, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:
- da povprečno število delavcev ne presega tri,
- da so letni prihodki nižji od 42.000 eurov,
- da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

(3) Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

(4) Ne glede na prejšnje odstavke podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če izpolnjuje pogoje:
- o prihodkih iz dejavnosti,
- o zaposlenih delavcih, in
- o načinu preteklega ugotavljanja davčne osnove,
ki jih zakon, ki ureja dohodnino, določa za zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti, ki lahko pri ugotavljanju davčne osnove zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov. To velja tudi za podjetnika, ki začne z opravljanjem dejavnosti in v prvem poslovnem letu ne zaposluje delavcev.

(5) Način, na katerega podjetnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje, določa zakon, ki ureja davčni postopek.

75. člen
(sprememba in prenehanje opravljanja dejavnosti)

(1) Podjetnik mora vsako spremembo podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti AJPES. Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 15 dni prej.

(2) Podjetnik mora vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

(3) AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, če se podjetnik statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila, in na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom:
- ugotovil smrt podjetnika, če podjetnikov dedič v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES, da v skladu s četrtim odstavkom 72. člena tega zakona ne nadaljuje zapustnikovega podjetja;
- odločil o stečaju podjetnika;
- izgnal podjetnika iz Republike Slovenije;
- prepovedal podjetniku opravljati dejavnosti, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti ali da dejavnosti ne opravlja, ali
- ugotovil, da je podjetnik dal neresnično izjavo iz osme alinee drugega odstavka prejšnjega člena.

(4) Način in postopek prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.

(5) Določbe o prenehanju opravljanja dejavnosti se smiselno uporabljajo tudi, če podjetnik namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo.

194. člen
(ustanovitvena revizija)

(1) Člani organov vodenja ali nadzora morajo preveriti potek ustanovitve družbe.
(2) Ustanovitev mora pregledati tudi en ali več ustanovitvenih revizorjev:
– če je član organa vodenja ali nadzora sam prevzel delnice;
– če so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za račun člana organa vodenja ali nadzora;
– če si je član organa vodenja ali nadzora pridobil posebno ugodnost ali plačilo za pripravo ustanovitve, ali
– če se ustanovitev izvede s stvarnimi vložki.
(3) Ustanovitvene revizorje imenuje sodišče.

199. člen
(vsebina prijave za vpis v register)

(1) Prijava za vpis v register vsebuje:
– navedbo zneska, za katerega se izdajo delnice;
– dokazilo pooblaščene banke, da poslovodstvo z vplačanim zneskom prosto razpolaga;
– zagotovilo ustanoviteljev, da so seznanjeni z dolžnostjo obveščanja registrskega organa ter da ni zadržkov ali okoliščin, ki bi nasprotovale drugemu odstavku 255. člena tega zakona;
– določitev obsega upravičenja članov poslovodstva za zastopanje.
(2) Prijavi za vpis v register iz prejšnjega odstavka se priložijo še:
– statut in listine, na podlagi katerih je bil statut pripravljen, in listine, na podlagi katerih so ustanovitelji prevzeli delnice;
– obračun ustanovitvenih stroškov, ki bremenijo družbo. V tem obračunu se navedejo plačila po zaporedju in višini, prejemniki izplačil pa posamično;
– listine o imenovanju organov vodenja ali nadzora;
– ustanovitveno poročilo in poročila o reviziji ustanovitve članov organov vodenja ali nadzora in ustanovitvenih revizorjev. Tem poročilom morajo biti priložene tudi listine, na katerih temeljijo bistvene ugotovitve iz omenjenih poročil.
(3) Člani poslovodstva morajo svoj podpis shraniti pri registrskem organu.
(4) Predloženi dokumenti se na registrskem organu shranijo v izvirniku ali overjenem prepisu.

233. člen
(vrnitev prepovedanih plačil)

(1) Delničarji morajo družbi vrniti plačila, ki so jih prejeli od družbe v nasprotju s tem zakonom. Če so plačila prejeli kot dividende, jih morajo vrniti le, če so vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni. Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih skupni najmanjši emisijski znesek dosega najmanj 400.000 eurov, lahko to terjatev družbe uveljavljajo ob smiselni uporabi določb 328. člena tega zakona, pri čemer predhodni sklep skupščine ni potreben.
(2) Terjatev družbe iz prejšnjega odstavka lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more plačati. Če se začne stečaj, stečajni upravitelj uresničuje v tem času pravico upnikov družbe proti delničarjem.
(3) Zahtevki za vrnitev zastarajo v petih letih po prejemu plačila.

247. člen
(pridobivanje lastnih delnic)

(1) Družba sme pridobivati lastne delnice le:
– če je pridobitev nujna, da bi družba preprečila hudo, neposredno škodo;
– če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe;
– če delnice pridobi zato, da bi delničarjem zagotovila odpravnino po tem zakonu;
– če je pridobitev neodplačna;
– če banka, zavarovalnica in druga finančna organizacija pridobi delnice pri nakupni komisiji;
– na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva;
– na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala;
– na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja 18 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic, kakor tudi delež teh delnic, ki ne sme presegati 10% osnovnega kapitala. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona, če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona. Skupščina lahko tudi pooblasti poslovodstvo, da lastne delnice umakne brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.
(2) Skupni delež delnic, pridobljenih za namene iz prve do tretje in osme alineje prejšnjega odstavka, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, presegati 10% osnovnega kapitala. Taka pridobitev lastnih delnic je dovoljena le, če družba pridobi delnice tako, da oblikuje rezerve za lastne delnice, ne da bi zmanjšala osnovni kapital ali po zakonu ali statutu prepisane rezerve, ki se ne smejo uporabljati za plačilo delničarjem in če je za delnice plačan celoten emisijski znesek. V primerih iz prve, druge, četrte, pete in osme alineje prejšnjega odstavka je pridobitev dopustna le, če je za delnice plačan celoten emisijski znesek.
(3) V primeru iz prve in osme alineje prvega odstavka tega člena mora poslovodstvo na prvi naslednji skupščini poročati o razlogih in namenu pridobitve, skupnem številu, najmanjšem emisijskem znesku in deležu pridobljenih delnic ter o vrednosti delnic. V primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena se delnice v enem letu po pridobitvi ponudijo v odkup delavcem družbe.
(4) Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, je ničen, pridobitev delnic s strani družbe pa ni neveljavna.

251. člen (pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb)

Kdor posluje v lastnem imenu, vendar za račun družbe, sme pridobivati ali imeti delnice družbe le, če bi bilo to družbi dovoljeno v skladu s prvo do šesto in osmo alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 247. člena tega zakona. To velja tudi, če delnice družbe pridobiva ali ima od nje odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež, in tudi če jih pridobiva ali ima tretja oseba, ki posluje v lastnem imenu, vendar za račun odvisne družbe ali družbe, v kateri ima večinski delež. Po izračunu skupnega deleža delnic v skladu z drugim odstavkom 247. in 250. člena tega zakona, veljajo te delnice za delnice družbe. Tretja oseba ali družba mora družbi na njeno zahtevo prodati delnice.

279. člen
(komisije)

(1) Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij, na primer revizijsko komisijo, komisijo za imenovanja in komisijo za prejemke, ki pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge.
(2) Komisija ne more odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednika imenuje nadzorni svet izmed svojih članov.
(4) Sej komisije se smejo udeleževati le člani komisije, če statut ali poslovnik nadzornega sveta ne določa drugače. Pri obravnavanju posameznih točk so lahko na sejo komisije povabljeni izvedenci ali poročevalci.
(5) Za odločanje komisije se smiselno uporabljajo določbe 257. člena tega zakona.
(6) Komisija poroča o svojem delu nadzornemu svetu.

280. člen
(revizijska komisija)

(1) Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član imenovan izmed neodvisnih strokovnjakov z računovodskega ali finančnega področja. Poleg njih so za člane revizijske komisije lahko imenovani le člani nadzornega sveta.
(2) Naloge revizijske komisije so:
– nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba;
– nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj, notranje revizije in sistema notranjih kontrol;
– ocenjevanje sestave letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet;
– sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja;
– sodelovanje pri izbiri neodvisnega zunanjega revizorja ter pripravi pogodbe med revizorjem in družb;
– spremljanje neodvisnosti, nepristranskosti in učinkovitosti zunanjih revizorjev;
– nadziranje narave in obsega nerevizijskih storitev, in
– druge naloge, določene s statutom ali sklepom upravnega odbora.

281. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)

(1) Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe.
(2) Nadzorni svet lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari.
(3) Nadzorni svet lahko od uprave zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Če statut tako določa, lahko te informacije zahteva tudi vsak posamezen član nadzornega sveta, uprava pa pošlje zahtevane informacije nadzornemu svetu kot organu.
(4) Nadzorni svet lahko skliče skupščino.
(5) Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov.

289. člen
(poslovanje in plačilo članom upravnega odbora)

(1) Za poslovanje upravnega odbora in njegovih komisij se smiselno uporabljajo določbe 278. in 279. člena tega zakona.
(2) Predsednik upravnega odbora ne more biti izvršni direktor te družbe.
(3) Upravni odbor mora oblikovati revizijsko komisijo v družbi:
– s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ali
– v kateri delavci v skladu z zakonom uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v organih družbe.
(4) Za revizijsko komisijo se smiselno uporabljajo določbe 280. člena tega zakona, pri čemer so člani revizijske komisije lahko le tisti člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji.
(5) Za plačilo članom upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe 284. člena tega zakona.

334. člen
(povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki)

(1) Če se vlagajo stvarni vložki, je treba v sklepu o povečanju osnovnega kapitala določiti predmet vložka, osebo, od katere družba pridobi predmet, in število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic, ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek. Sklep o tem se sme sprejeti le, če so bili sprejem stvarnega vložka in podatki iz prejšnjega stavka objavljeni v skladu s prvim odstavkom 298. člena tega zakona.
(2) Povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki mora pregledati en ali več revizorjev, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 194. do 197. člena tega zakona.
(3) Registrski organ lahko zavrne vpis povečanja osnovnega kapitala, če je vrednost stvarnega vložka bistveno nižja od najmanjšega emisijskega zneska delnic, ki jih je treba zanj zagotoviti.

335. člen
(prijava sklepa za vpis v register)

(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega sveta morata prijaviti sklep o povečanju osnovnega kapitala za vpis v register. Prijavi se priloži poročilo o reviziji stvarnih vložkov.
(2) V prijavi se navede, kateri vložki v dosedanji osnovni kapital še niso plačani in zakaj se ne dajo pridobiti.

339. člen
(prijava in vpis povečanja osnovnega kapitala)

(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega sveta morata prijaviti sklep o povečanju osnovnega kapitala za vpis v register.
(2) Za prijavo za vpis v register se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 199. člena tega zakona.
(3) Prijavi se priložijo:
– dvojniki vpisnih potrdil in seznam vpisnikov, ki ga podpiše poslovodstvo in na katerem so navedeni delnice vsakega vpisnika in njegova vplačila;
– če gre pri povečanju kapitala za stvarne vložke, pogodbe, na katerih temeljijo podatki iz 334. člena tega zakona ali ki so bile sklenjene za njihovo izvedbo;
– obračun stroškov, ki bodo za družbo nastali z izdajo novih delnic, in
– dovoljenje državnega organa, če je to potrebno za povečanje osnovnega kapitala.
(4) Predloženi dokumenti se shranijo pri registrskem organu v izvirniku ali overjenem prepisu.

341. člen
(objava)

V objavi vpisa povečanja osnovnega kapitala se poleg njegove vsebine navedejo emisijski znesek delnic, podatki, predvideni za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, in poročilo o reviziji stvarnih vložkov. Pri objavi teh podatkov zadostuje sklicevanje na listine, predložene registrskem organu.

343. člen
(pogoji)

(1) Skupščina lahko sklene pogojno povečati osnovni kapital le zaradi:
– uresničitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice ali uresničitve prednostne pravice do nakupa novih delnic;
– priprave na združitev več družb ali zaradi zagotovitve odpravnine delničarjem v zvezi s statusnimi preoblikovanji družb, če se po tem zakona odpravnina lahko zagotovi v delnicah, in
– uresničitve pravic delavcev družbe za prejem novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe pri dobičku, ki jim jo družba zagotavlja, in zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih je družba zagotovila članom organov vodenja ali nadzora in delavcem družbe ali z njo povezane družbe.
(2) Najmanjši emisijski znesek delnic, izdanih v postopku pogojnega povečanja osnovnega kapitala, ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja med sklepanjem o pogojnem povečanju kapitala.
(3) Sklep skupščine, ki je sprejet v nasprotju s prejšnjimi odstavki, je ničen.
(4) Določbe tega zakona o prednostni pravici do nakupa novih delnic se smiselno uporabljajo tudi za zamenljive obveznice.

345. člen
(pogojno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki)

(1) Pri stvarnih vložkih se v sklepu o pogojnem povečanju osnovnega kapitala določi predmet vložka, oseba, od katere družba pridobiva predmet, število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic, zagotovljenih za stvarni vložek. Sklep se sprejme le, če je bila pridobitev stvarnega vložka objavljena v skladu z določbo prvega odstavka 298. člena tega zakona.
(2) Za stvarni vložek se ne štejejo denarne terjatve, ki pripadajo delavcem družbe iz udeležbe pri dobičku, ki jim jo zagotavlja družba, in izročitev zamenljivih obveznic v zameno za delnice.
(3) Povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki mora pregledati en ali več revizorjev. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 194. do 197. člena tega zakona.
(4) Registrski organ lahko zavrne vpis, če je vrednost stvarnega vložka bistveno nižja od najmanjšega emisijskega zneska delnic, ki jih je treba zagotoviti.

346. člen
(prijava sklepa)

(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega sveta morata prijaviti sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala za vpis v register.
(2) Prijavi se priložijo:
– pogodbe, ki so bile sklenjene za pridobitev stvarnih vložkov, in poročilo o reviziji stvarnih vložkov, če gre pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala za stvarne vložke;
– obračun stroškov, ki jih bo družba imela z izdajo delnic, in
– dovoljenje državnega organa, če je to potrebno za povečanje osnovnega kapitala.
(3) Predloženi dokumenti se hranijo pri registrskem organu v izvirniku ali overjenem prepisu.

347. člen
(objava vpisa)

V objavi vpisa sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala se poleg njegove vsebine navedejo podatki iz drugega odstavka 344. člena tega zakona, podatki iz 345. člena tega zakona pri pridobitvi stvarnega vložka in obvestilo o opravljeni reviziji stvarnih vložkov. Za podatke iz 345. člena tega zakona zadostuje sklicevanje na listine, predložene registrskemu organu.

356. člen
(izdaja delnic za stvarne vložke)

(1) Za stvarne vložke se izdajo delnice le, če to določa pooblastilo in če poslovodstvo pridobi soglasje nadzornega sveta.
(2) Poslovodstvo mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od katere družba predmet pridobiva, število delnic in pri delnicah z nominalnim zneskom tudi nominalni znesek delnic, ki jih je treba zagotoviti za vložek, če to že ni določeno v pooblastilu. Vsi ti podatki morajo biti vneseni v pisno potrdilo.
(3) Izdajo delnic za stvarne vložke mora pregledati en ali več revizorjev v skladu z določbami 194. do 197. člena tega zakona.
(4) Registrski organ lahko zavrne vpis, če je vrednost stvarnega vložka bistveno nižja od najmanjšega emisijskega zneska delnic, ki jih je treba zanj zagotoviti.
(5) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za vložek denarnih terjatev, ki delavcem družbe pripadajo na podlagi udeležbe pri dobičku, ki jim jo družba zagotavlja.

359. člen
(rezerve in dobiček, ki se lahko preoblikujejo v osnovni kapital)

(1) V osnovni kapital se lahko preoblikujejo naslednje postavke lastnega kapitala in v naslednjem obsegu:
1. kapitalske rezerve iz 4. in 5. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona;
2. kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona v znesku, v katerem te skupaj z zakonskimi rezervami presegajo delež osnovnega kapitala iz tretjega odstavka 64. člena tega zakona pred njegovim povečanjem;
3. statutarne rezerve, če statut določa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen;
4. druge rezerve iz dobička;
5. preneseni dobiček;
6. sorazmeren del prevrednotevalnega popravka drugih sestavin lastnega kapitala iz prejšnjih točk, ki se preoblikujejo v osnovni kapital.
(2) Postavke lastnega kapitala, ki se preoblikujejo v osnovni kapital, morajo biti izkazane v zadnji letni bilanci stanja ali vmesni bilanci stanja. Vmesna bilanca stanja iz prejšnjega stavka mora biti sestavljena v skladu z določbami tega zakona o sestavi letne bilance stanja.
(3) Preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala v osnovni kapital ni dopustno, če je v bilanci stanja, ki je podlaga za preoblikovanje, izkazana prenesena izguba ali čista izguba poslovnega leta.

375. člen
(varstvo upnikov)

(1) Upnikom, katerih terjatve so nastale pred objavo vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v register, je treba dati zavarovanje, če v šestih mesecih po objavi terjatve prijavijo in ne bi mogli biti poplačani. Upnike je treba v objavi vpisa opozoriti na to pravico.
(2) Plačila delničarjem se opravijo na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala šele potem, ko je od objave vpisa preteklo šest mesecev in potem ko je bilo upnikom, ki so se pravočasno javili, zagotovljeno poplačilo ali zavarovanje.
(3) Upniki lahko zahtevajo zavarovanje tudi, če delničarji niso izplačani.
474. člen
(družbena pogodba)

(1) Družba se ustanovi s pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Družbeno pogodbo podpišejo vsi družbeniki. Družbeno pogodbo na obrazcu v fizični obliki družbeniki podpišejo pred uslužbencem organa, ki opravlja naloge enotne vstopne točke, kot jih določa zakon, ki ureja upravni postopek (v nadaljnjem besedilu: točka VEM), kjer se družba prijavlja za vpis v register, če pa jo točki VEM pošljejo po pošti, lastnoročne podpise overijo. Obrazec družbene pogodbe v elektronski obliki, poslan po elektronski poti točki VEM ali registrskemu organu, mora vsak družbenik podpisati z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Način in postopek prijave družbe za vpis v register na točki VEM predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.

(2) Če družbeno pogodbo za katerega od družbenikov podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo družbenikovo pooblastilo. Če je družbena pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, mora družbenikovo pooblastilo potrditi notar, če pa je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu, mora biti družbenikov podpis na pooblastilu overjen. Pooblastilo ni potrebno, če je zastopnik že po zakonu upravičen skleniti pogodbo o ustanovitvi družbe v imenu družbenika.

(3) Pogodba mora vsebovati:
- navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika;
- firmo, sedež in dejavnost družbe;
- navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež;
- čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;
- morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe do družbenikov.

(4) Če se osnovni kapital ali njegov del izroči kot stvarni vložek, se morajo v pogodbi ali prilogi, ki je sestavni del pogodbe, navesti predmet vsakega stvarnega vložka posebej, znesek osnovnega vložka, za katerega se daje stvarni vložek, in družbenik, ki je stvarni vložek prispeval.

(5) Pogodba lahko poleg sestavin iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vsebuje še druge sestavine.

(6) Minister, pristojen za gospodarstvo, predpiše obliko in vsebino posebnega obrazca.

476. člen
(poročilo o stvarnih vložkih)

(1) Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih.
(2) V poročilu se navedejo predmeti stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da vrednost stvarnega vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, in morebitne obremenitve stvarnega vložka.
(3) Če se v družbo vlaga podjetje, je treba poročilu iz prvega odstavka tega člena priložiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida podjetja za zadnji dve poslovni leti.
(4) Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 100.000 eurov, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor; revizorjevo poročilo je sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena.
478. člen

(prijava za vpis v register)

(1) Poslovodja prijavi družbo za vpis v register pri registrskem organu ali na točki VEM, ki prijavo posreduje registrskemu organu. Prijavi mora priložiti:
- izvirnik ali overjen prepis pogodbe;
- seznam družbenikov in navedbo vložkov, ki so jih prevzeli;
- poročilo o stvarnih vložkih;
- potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga; za resničnost izjave je banka družbi odgovorna, in
- poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov iz četrtega odstavka 476. člena tega zakona.

(2) Poslovodja mora v treh dneh obvestiti registrski organ ali točko VEM, če se je spremenil kakšen podatek iz prijave ali prilog iz prejšnjega odstavka.

(3) Registrski organ zavrne vpis, če revizor ugotovi ali če je očitno, da je poročilo iz prvega odstavka 476. člena tega zakona nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom, ali če revizor izjavi ali registrski organ meni, da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od zneska osnovnega vložka, za katerega je dan stvarni vložek.

495. člen
(ohranjanje osnovnega kapitala)

(1) Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, se družbenikom ne sme izplačati.
(2) Družbenikom se lahko vrnejo vplačana naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi. Vračilo se ne sme opraviti prej kot tri mesece od dne, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način. Če gre za naknadna vplačila pred popolnim vplačilom osnovnega vložka iz drugega odstavka 492. člena tega zakona, je vračilo naknadnih vplačil pred popolnim vplačilom osnovnega vložka nično. Za vrnjena naknadna vplačila se šteje, da niso bila vplačana.

505. člen
(odločanje družbenikov)

Družbeniki odločajo o:
– sprejetju letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida in uporabi bilančnega dobička;
– zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;
– vračanju naknadnih vplačil;
– delitvi in prenehanju poslovnih deležev;
– postavitvi in odpoklicu poslovodij;
– ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;
– postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
– uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
– zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
– drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.
523. člen
(ustanovitev)

(1) Če ustanavlja družbo samo ena oseba (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj), sprejme ta oseba akt o ustanovitvi, za katerega ni potrebno, da je v obliki notarskega zapisa. Akt o ustanovitvi je lahko tudi na posebnem obrazcu v pisni ali elektronski obliki. Za podpis tega akta in prijavo v register se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 474. člena in prvega ter drugega odstavka 478. člena tega zakona.

(2) Minister, pristojen za gospodarstvo, predpiše obliko in vsebino posebnega obrazca.

526. člen
(upravljanje družbe)

(1) Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena tega zakona. Vse odločitve mora vpisovati v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najpozneje do vpisa družbe v register. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.

(2) Notarska zbornica v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in pravosodje, predpiše podrobnejši način vodenja knjige sklepov.

623. člen
(pojem)

(1) Kapitalska družba se lahko deli z razdelitvijo ali oddelitvijo.
(2) Razdelitev se opravi s hkratnim prenosom vseh delov premoženja prenosne družbe, ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija, na:
– nove kapitalske družbe (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: nove družbe), ki se ustanovijo zaradi razdelitve (razdelitev z ustanovitvijo novih družb), ali
– prevzemne kapitalske družbe (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: prevzemne družbe) (razdelitev s prevzemom).
(3) Oddelitev se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na:
– nove družbe, ki se ustanovijo zaradi oddelitve (oddelitev z ustanovitvijo novih družb), ali
– prevzemne družbe (oddelitev s prevzemom).
(4) Delitev se lahko opravi tudi tako, da se deli premoženja prenosne družbe hkrati prenesejo na nove in na prevzemne družbe.
(5) Z delitvijo preide na novo ali prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba.
(6) Družbenikom ali delničarjem prevzete družbe se zagotovijo delnice ali poslovni deleži (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: deleži) nove ali prevzemne družbe.
(7) Če razmerje, v katerem se zamenjajo deleži prenosne družbe za deleže posamezne nove ali prevzemne družbe, ni enako en ali več deležev posamezne nove ali prevzemne družbe za en delež prenosne družbe, lahko delničarjem ali družbenikom prenosne družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim številom deležev prenosne družbe, da bi lahko prejeli celo število deležev posamezne nove ali prevzemne družbe, nova ali prevzemna družba ali druga oseba zagotovi denarno doplačilo. Vsota denarnih doplačil, ki jih zagotovi posamezna nova ali prevzemna družba, ne sme presegati desetine skupnega najmanjšega emisijskega zneska delnic ali zneska osnovnih vložkov, ki jih nova ali prevzemna družba zagotovi delničarjem ali družbenikom prenosne družbe zaradi delitve.

635. člen
(vpis delitve; pravne posledice delitve)

(1) Registrski organ po sedežu prenosne družbe v register hkrati vpiše delitev in ustanovitev novih družb. Če je prenosna družba pri oddelitvi zmanjšala osnovni kapital, se to zmanjšanje v register vpiše hkrati z vpisom delitve in ustanovitve novih družb. Pri vpisu novih družb je treba v register vpisati, da je družba nastala z delitvijo in firmo prenosne družbe ter številko registrskega vložka, pod katerim je prenosna družba vpisana v register. Pri prenosni družbi pa je treba pri razdelitvi vpisati, da je družba prenehala zaradi delitve, in v vseh primerih delitve firme novih družb in številke registrskih vložkov, pod katerimi so bile vpisane v register.
(2) Z vpisom delitve v register nastanejo naslednje pravne posledice:
1. premoženje prenosne družbe skupaj z obveznostmi preide na nove družbe v skladu z delitvenim načrtom;
2. pri razdelitvi prenosna družba preneha. Pri oddelitvi začnejo veljati spremembe statuta prenosne družbe, ki so predvidene v delitvenem načrtu. Na to okoliščino je treba pri vpisu posebej opozoriti;
3. imetniki deležev prenosne družbe postanejo imetniki deležev novih družb v skladu z delitvenim načrtom. Hkrati preidejo pravice tretjih na deležih prenosne družbe na deleže novih družb, ki se zagotovijo zaradi delitve, in na pravice do morebitnih denarnih doplačil.
(3) Po vpisu delitve v register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz prejšnjega odstavka. Tožnik, ki je pred vpisom delitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev, lahko brez soglasja toženca tožbo spremeni tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom pripojitve v register.
(4) Dokler dolžnik prenosne družbe ni obveščen, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena terjatev do tega dolžnika, jo lahko veljavno izpolni katerikoli od njih.
(5) Dokler upnik prenosne družbe ni obveščen, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena obveznost do tega upnika, lahko zahteva izpolnitev od katerekoli od njih.
(6) Za zamenjavo delnic prenosne družbe se smiselno uporabljajo določbe 244. člena, za njihovo združitev pa določbe 376. člena tega zakona; dovoljenje sodišča ni potrebno.
668. člen

(pogoji)

(1) Podjetnik mora v pisni obliki sprejeti sklep o prenosu podjetja.

(2) V sklepu o prenosu morajo biti navedeni:
- firma in sedež podjetnika,
- izjava o prenosu podjetja, in
- vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) z natančnim opisom podjetja. Pri tem se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev.

(3) Sklepu o prenosu mora biti priložen tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika.

NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA

684. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona opravljajo AJPES, Davčna uprava Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo.

(2) AJPES je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb prvega in drugega odstavka 58., prvega odstavka 59., drugega in tretjega odstavka 680. v zvezi z 58. ter prvega in drugega odstavka 75. člena tega zakona.

(3) Davčna uprava Republike Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb tretjega odstavka 54. člena tega zakona.

(4) Inšpektorat Republike Slovenije za delo je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(5) Tržni inšpektorat Republike Slovenije je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb 19. člena, prvega odstavka 45. člena, 156. člena, drugega odstavka 679. člena, petega in šestega odstavka 72. člena in 127. člena tega zakona.

(6) Ministrstvo za gospodarstvo je pristojno za nadzor nad izvajanjem drugih določb tega zakona.

686. člen
(drugi prekrški družbe)

(1) Z globo od 6000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje družba:
1. če na sporočilih, ki jih pošilja družba, ni podatkov iz prvega odstavka 45. člena tega zakona;
2. če letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila ne predloži AJPES zaradi javne objave na način in v roku, kot ga določa ta zakon (prvi in drugi odstavek 58. člena);
3. če ne predloži AJPES podatkov iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu v treh mesecih po koncu koledarskega leta (prvi odstavek 59. člena);
4. če na poslovnih listinah poleg firme dvojne družbe ni označeno ime in priimek poslovodij ali članov poslovodstva komplementarja v dvojni družbi (prvi odstavek 156. člena);
5. če pri vodenju poslov dvojne družbe pri podpisovanju fizične osebe ni dodana tudi firma komplementarja (drugi odstavek 156. člena);
6. če ima v sestavi osnovnega kapitala več kot polovico delnic brez glasovalne pravice (drugi odstavek 178. člena);
7. če po drugem pozivu ne odvzame neplačanih delnic (drugi odstavek 224. člena);
8. če vpisuje lastne delnice (prvi odstavek 229. člena);
9. če prevzame lastne delnice v nasprotju z drugim odstavkom 229. člena tega zakona;
10. če izplača vmesno dividendo v nasprotju z drugim odstavkom 232. člena tega zakona;
11. če v delniško knjigo ne vpiše imenskih delnic (prvi odstavek 235. člena;
12. če ima organ vodenja ali nadzora sestavljen v nasprotju z 254. in 255. členom tega zakona;
13. če odobri posojila v nasprotju z 261. členom tega zakona;
14. če ima nadzorni svet sestavljen v nasprotju z 273. členom tega zakona;
15. če ne objavi listin ali ne omogoči njihovega brezplačnega prepisa (drugi odstavek 188. člena, tretji odstavek 294. člena, drugi in tretji odstavek 437. člena, tretji odstavek 447. člena, četrti odstavek 586. člena in 629. člen).
(2) Z globo od 300 do 4000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.


IV. TRANSPOZICIJSKE TABELE

Directive 2006/43/EC of the European Parliament and of the Council of 17 May 2006 on statutory audits of annual accounts and consolidated accounts, amending Council Directives 78/660/EEC and 83/349/EEC and repealing Council Directive 84/253/EEC
Direktivo povzema:  
  - Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Ur. l. RS, št. 42/2006, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI in 10/08)
  - Zakon o revidiranju (ZRev-2) (osnutek)
 
Direktiva  
Člen 41  
Člen 41, 1. odstavek, 1. pododstavek, 1. stavek 279. člen, 1. odstavek, 289. člen, 3. odstavek
Člen 41, 1. odstavek, 1. pododstavek, 2. in 3. stavek 280. člen, 1. odstavek, 289. člen, 4 odstavek
Člen 41, 1. odstavek, 2. pododstavek Se ne implementira.
Člen 41, 2 odstavek (a – d) 280. člen, 2. odstavek, 1. – 4. alineja
Člen 41, 3. odstavek 281. člen, 4. odstavek in 289. člen, 4 odstavek v zvezi z 280. členom, 2. odstavek, 5. alineja
Člen 41, 4. odstavek 57. člen, 6 odstavek v zvezi z 280. členom, 2 odstavek, 11. alineja
Člen 41, 5. odstavek Se ne implementira.
Člen 41, 6. odstavek (a – d) Se ne implementira.
Člen 42  
Člen 42, 1. odstavek (a – c) Zakon o revidiranju
Člen 42, 2. odstavek Zakon o revidiranju
Člen 42, 3. odstavek Zakon o revidiranju
Člen 49  
Člen 49, 1. odstavek (a), 1. pododstavek /15. točka člena 43, 1. odstavek Direktive 78/660EGS/ 69. člen, 1. odstavek, 22. točka
Člen 49, 1. odstavek (a), 2. pododstavek /15. točka člena 43, 1. odstavek Direktive 78/660EGS/ Se ne implementira.
Člen 49, 1. odstavek (b) /člen 44, 1. odstavek Direktive 78/660/EGS/ 69. člen, 3. odstavek
Člen 49, 1. odstavek (c) /člen 45, 2. odstavek Direktive 78/660/EGS/ Se ne implementira.
Člen 49, 2. odstavek /16 točka člena 34 Direktive 83/349/EGS/ 56. člen, 7. odstavek v zvezi z 69. členom, 1. odstavek, 22. točka

Directive 2006/46/EC of the European Parliament and of the Council of 14 June 2006 amending Council Directives 78/660/EEC on the annual accounts of certain types of companies, 83/349/EEC on consolidated accounts, 86/635/EEC on the annual accounts and consolidated accounts of banks and other financial institutions and 91/674/EEC on the annual accounts and consolidated accounts of insurance undertakings
Direktivo povzema:  
  - Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Ur. l. RS, št. 42/2006, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI in 10/08)
Direktiva  
Člen 1  
Člen 1, 1. odstavek (a) 55. člen, 3. odstavek, 3. alineja
Člen 1, 1. odstavek (b) 55. člen, 3. odstavek, 2. alineja
Člen 1, 2. odstavek Se ne implementira.
Člen 1, 3. odstavek (a) 55. člen, 4. odstavek, 3. alineja
Člen 1, 3. odstavek (b) 55. člen, 4 odstavek, 2. alineja
Člen 1, 4. odstavek Se ne implementira.
Člen 1, 5. odstavek Že implementirano 54. člen, 9 odstavek, 10 točka
Člen 1, 6. odstavek, /1. pododstavek
člena 43, 1. odstavek (7a) Direktive 78/660/EGS/
69. člen, 1. odstavek, 12. točka
Člen 1, 6. odstavek, /2. pododstavek
člena 43, 1. odstavek (7a) Direktive 78/660/EGS/
69. člen, 4. odstavek
Člen 1, 6. odstavek, /1. pododstavek
člena 43, 1. odstavek (7b) Direktive 78/660/EGS/
69. člen, 1. odstavek, 13. točka, 1. in 2. stavek
Člen 1, 6. odstavek, /2. pododstavek
člen 43, 1. odstavek (7b) Direktive 78/660/EGS/
69. člen, 4. odstavek
Člen 1, 6 odstavek, /3. pododstavek
člena 43, 1. odstavek (7b) Direktive 78/660/EGS/
69. člen, 1. odstavek, 13. točka, 4. stavek
Člen 1, 6 odstavek, /4. pododstavek
člena 43, 1. odstavek (7b) Direktive 78/660/EGS/
69. člen, 1. odstavek, 13. točka, 3. stavek
Člen 1, 7. odstavek /člen 46 a, 1. odstavek (a – f) Direktive 78/660/EGS/ 70. člen, 5. odstavek, 1. pododstavek, 1. – 6. točka
Člen 1, 7. odstavek /člen 46 a, 2. odstavek Direktive 78/660/EGS/ 70. člen, 5. odstavek, 2. pododstavek in 57. člen, 1. odstavek
Člen 1, 7. odstavek /člen 46 a, 3. odstavek Direktive 78/660/EGS/ Se ne implementira.
Člen 1, 8. odstavek /člen 50 b Direktive 78/660/EGS/ 60. a člen, 1 odstavek
Člen 1, 8. odstavek /člen 50 c Direktive 78/660/EGS/ 60. a člen, 1 odstavek v zvezi z 263. členom, 2 odstavek
Člen 1, 9. odstavek 69. člen, 1. odstavek, 13. točka, 4. stavek in 69. člen, 4. odstavek
Člen 1, 10. odstavek 686. člen, 1. odstavek, 2. točka in 686. člen, 2. odstavek
Člen 1, 11. odstavek Se ne implementira.
   
Člen 2  
Člen 2, 1. odstavek
/člen 34, 7a odstavek Direktive 83/349/EGS/
56. člen, 7. odstavek, v zvezi z 69. členom, 1. odstavek, 12. točka
Člen 2, 1. odstavek
/člen 34, 7b odstavek Direktive 83/349/EGS/
56. člen, 7. odstavek, v zvezi z 69. členom, 1. odstavek, 13. točka, 1. in 2. stavek
Člen 2, 2. odstavek, 1. pododstavek 56. člen, 7. odstavek v zvezi s 70. členom, 5. odstavek,
1. pododstavek, 3. točka
Člen 2, 2. odstavek, 2. pododstavek 56. člen, 7. odstavek v zvezi s 70. členom, 5. odstavek, 2. pododstavek in 57. člen, 1. odstavek
Člen 2, 3. odstavek
/člen 36(a) Direktive 83/349/EGS/
56. člen, 7. odstavek v zvezi s 60. a členom, 1. odstavek
Člen 2, 3. odstavek
/člen 36(b) Direktive 83/349/EGS/
56. člen, 7. odstavek v zvezi s 60. a členom, 1. odstavek in 263. člen, 2, odstavek
Člen 2, 4. odstavek 56. člen, 7. odstavek v zvezi z 69. členom, 1 odstavek,
13. točka, 3. stavek
Člen 2, 5. odstavek 56. člen, 7. odstavek v zvezi s 686. členom, 1. odstavek, 2. točka in 686. člen, 2. odstavek
Člen 3 Glej implementacijo 5., 7., 8. 10. in 11. odstavka člena 1.
Člen 4 Glej implementacijo 5., 6., 7., 8. 10. in 11. odstavka člena 1.
Člen 5  
Člen 5, 1. odstavek, 1. stavek Se ne implementira.
Člen 5, 1. odstavek, 2. stavek 2. člen, 1 odstavek
Člen 5, 2. odstavek Se ne implementira.
Člen 6 Se ne implementira.
Člen 7 Se ne implementira.
Directive 2006/68/EC of the European Parliament and of the Council, of 6 September 2006, amending Council Directive 77/91/EEC as regards the formation of public limited liability companies and the maintenance and alteration of their capital
Direktivo povzema:  
  - Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Ur. l. RS, št. 42/2006, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI in 10/08)
Direktiva  
Člen 1.  
Člen 1., točka 1. Se ne implementira.
Člen 1., točka 2 (nova člena 10a in 10b)  
Člen 10a  
Člen 10a, 1. odstavek 194 člen, 2. odstavek, 194a člen, 1 in 5 odstavek, 334. člen, 2. odstavek, 334a člen, 1. in 2. odstavek, 345. člen, 3 odstavek, 345a člen, 1 in 2 odstavek, 356. člen, 3 odstavek, 356a člen, 1 in 2. odstavek.
Člen 10a, 2. odstavek 194. člen, 2 odstavek, 194a člen 1. in 5. odstavek, 334. člen, 2. odstavek, 334a člen, 1., 2. in 4. odstavek, 345. člen, 3. odstavek, 345a člen 1., 2. in 4 odstavek, 356. člen, 3 odstavek, 356a člen 1., 2. in 5. odstavek.
Člen 10a, 3. odstavek 194. člen, 2. odstavek, 194a člen 1. in 5. odstavek, 334 člen, 2. odstavek, 334a člen, 1., 2. in 4. odstavek, 345. člen, 3. odstavek, 345a člen, 1., 2. in 4. odstavek, 356. člen, 3. odstavek, 356a člen 1., 2. in 5. odstavek
   
Člen 10b  
Člen 10b, 1. odstavek 194a člen, 4. odstavek, 334a člen, 1. odstavek, 345a člen, 1. odstavek, 356a člen, 1. odstavek
Člen 10b, 2. odstavek 356a člen, 1. in 4. odstavek
Člen 10b, 3. odstavek 194a člen, 2. odstavek, 199. člen, 2. odstavek, 334a člen, 1. in 3. odstavek, 335. člen, 1. odstavek, 339. člen, 3. odstavek, 345a člen, 1. in 3. odstavek, 346. člen, 2. odstavek, 356a člen, 1. odstavek.
Člen 1., točka 3. Se ne implementira
Člen 1., točka 4. (novi člen 19(1))  
Člen 19., 1. odstavek, 1. stavek 247. člen, 1. odstavek, 8. alineja
Člen 19., 1. odstavek, alineja a) 247. člen, 1. odstavek, 8. alineja, 247. člen, 2. odstavek, 251. člen
Člen 19., 1. odstavek, alineja b) 64. člen, 5. in 6. odstavek, 247. člen, 2. odstavek, 251. člen
Člen 19., 1. odstavek, alineja c) 247. člen, 2. odstavek
Člen 19., 1. odstavek, alineja i) 247. člen, 2. odstavek, 251. člen
Člen 19., 1. odstavek, alineja ii) Se ne implementira
Člen 19., 1. odstavek, alineja iii) 247. člen, 3. odstavek, 295. člen, 2. odstavek, 298. člen, 1. in 3. odstavek
Člen 19., 1. odstavek, alineja iv) Se ne implementira
Člen 19., 1. odstavek, alineja v) 64. člen, 5. in 6. odstavek, 247. člen, 2. in 5. odstavek, 248. člen, 251. člen
Člen 1., točka 5., sprememba člena 20., 3. odstavek  
Člen 20., 3. odstavek 230. člen, 250. člen, 381. člen, 382. člen, 383. člen
Člen 1., točka 6., novi člen 23(1)  
Člen 23., 1. odstavek Se ne implementira
Člen 1., točka 7., novi člen 23a)  
Člen 23a Se ne implementira
Člen 1., točka 8., sprememba člena 27(2)  
Člen 27., 2. odstavek 334. člen, 2. odstavek), 334a. člen, 335. člen, 1. odstavek, 339. člen, 3. odstavek, 341. člen, 345. člen, 3. odstavek, 345a člen, 346. člen, 2. odstavek, 347. člen, 354. člen, 1. odstavek, 356. člen, 3. odstavek, 356a. člen, 43. člen ZSReg
Člen 1., točka 9., novi člen 32(1))  
Člen 32., 1. odstavek 375. člen
Člen 1., točka 10., novi člen 41(1)) Se ne implementira
Člen 2.  
Člen 2., 2. odstavek 2 člen, 1. odstavek
Člen 3. Se ne implementira.
Člen 4. Se ne implementira.

- 99 -

Directive 2007/63/EC of 13 November 2007 amending Council Directives 78/855/EEC and 82/891/EEC as regards the requirement of an independent expert's report on the occasion of merger or division of public limited liability companies
Direktivo povzema:  
  - Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Ur. l. RS, št. 42/2006, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI in 10/08)
Direktiva  
Člen 1. Se ne implementira.
Člen 2.  
Člen 2., 1. odstavek 599. člen, 5. odstavek, 616. člen, 1. odstavek
Člen 2., 2. odstavek 599. člen, 5. odstavek, 616. člen, 1. odstavek
Člen 3  
Člen 3., 1. odstavek 629. člen, 1. odstavek, 638. člen, 1. odstavek
Člen 3., 2. odstavek
Člen 10., 1. odstavek
627. člen, 4. odstavek, 638. člen, 1. odstavek
Člen 3., 2. odstavek
Člen 10., 2. odstavek Direktive 82/891/EGS v povezavi s členom 7.
626. člen, 6. odstavek, 638. člen, 1. odstavek
Člen 3., 2. odstavek
Člen 10., 2 odstavek Direktive 82/891/EGS v povezavi s členom 9., 1. odstavek, alineja c)
Se ne implementira.
Člen 3., 2. odstavek
Člen 10., 2. odstavek Direktive 82/891/EGS v povezavi s členom 9., 1. odstavek, alineja d)
626. člen, 6. odstavek, 638. člen, 1. odstavek
Člen 4  
Člen 4., 1. odstavek, 1. in 2. stavek Se ne implementira.
Člen 4., 1. odstavek, 3. in 4. stavek 2. člen, 1. odstavek
Člen 4., 2. odstavek Se ne implementira.
Člen 5 Se ne implementira.
Člen 6 Se ne implementira.