Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 19.5.2008

Letni dopust in regres – načelo sorazmernosti

Letni dopust in regres – načelo sorazmernosti, novost, ki jo uvaja ZDR -A



Dolžina trajanja letnega dopusta je določena v 159. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS 42/02) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A Ur.l. RS 103/2007). Obravnavani člen delodajalcem, ki odmerjajo letni dopust kljub temu, da se ZDR  uporablja že od 01.01.2003 še vedno povzroča nemalo težav.

Prvi odstavek 159. člena določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu v trajanju, ki ne more biti krajše kot štiri tedne, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega.

Težave nastopijo, ko delodajalec skuša določiti število dni letnega dopusta v primeru, ko mora pri določanju upoštevati tako ZDR kot Kolektivno pogodbo dejavnosti.

Pravilen izračun je, da delavcu, ki dela pet delovnih dni v tednu pripada minimalno število dni letnega dopusta t.j. 20 dni, če dela šest delovnih dni pa je minimalno število dni letnega dopusta 24 dni. K osnovi 20 oz. 24 dni prištejemo še dodatne dni dopusta, ki jih določa Kolektivna pogodba, interni akt delodajalca oziroma pogodba o zaposlitvi.

V drugem odstavku 159. člena ZDR je določeno povečano število dni letnega dopusta za  starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60% telesno okvaro in delavce, ki negujejo in varujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo ki se jim minimalni dopust (4 tedne) poveča za najmanj 3 dodatne dni letnega dopusta. V tretjem odstavku istega člena pa je delavcem dana pravica do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Pri določitvi trajanja letnega dopusta je treba upoštevati  poleg določil tega člena še določilo 160. člena o določanju trajanja letnega dopusta, določilo 198. člena o daljšem letnem dopustu za mlade delavce, ki še niso dopolnili starost 18 let (imajo pravico do dodatnih 7 dni letnega dopusta), določilo 3. odstavka 150. člena o obveznosti delodajalca, da zagotovi nočnim delavcem daljši dopust, ter ureditev tega vprašanja v Kolektivnih pogodbah ali pogodbi o zaposlitvi.
Poudariti je treba, da v primeru,  ko kolektivna pogodba določa dodatne dni letnega dopusta za iste primere kot jih določa ZDR, se upoštevajo dodatni dnevi v skladu s predpisom, ki je za delavca ugodnejši. Tako v  primeru ko Kolektivna pogodba npr. za starejšega delavca določa pet dodatnih dni, ZDR pa določa tri, se upoštevajo določila kolektivne pogodbe.

Letni dopust za vsakega otroka, kot tudi za nego prizadetega otroka (tri dni) pripada obema staršema.

Pogosto vprašanje pri delodajalcih je izraba letnega dopusta v primeru, ko delavec v koledarskem letu ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta. To vprašanje je urejeno v  162. členu. V takem primeru delavcu pripada sorazmeren del letnega dopusta in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu. Pravico do sorazmernega dela letnega dopusta ima delavec tudi v primeru, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Sorazmerni letni dopust se izračuna tako, da se celotni dopust, ki bi delavcu pripadal, deli z 12 in nato pomnoži s številom mesecev dela, preostanek pa se zaokroži. Če je manj kot polovica dneva – navzdol, če pa je več kot pol dneva pa navzgor.

Z novelo Zakona o delovnih razmerjih je bil 162. člen dopolnjen in tako določa pravico do izrabe letnega dopusta v primeru, ko delavec med koledarskim letom zamenja delodajalca. Vsak od delodajalcev je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Pri čemer pa je med delodajalcema možen drugačen dogovor. Če takega dogovora ni je novi delodajalec delavcu dolžan zagotoviti le dopust sorazmeren trajanju delavčevega dela v koledarskem letu. Še vedno pa veljajo v nespremenjeni obliki določbe 161. člena ZDR, ki določajo, da delavec pridobi pravico da delavec pridobi pravico do izrabe celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev.

Novela Zakona o delovnih razmerjih pa uvaja načelo sorazmernosti tudi pri pravici do regresa za letni dopust. Dopolnjen 4 odstavek 131. člena ZDR določa, da pripada delavcu, ki ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, samo sorazmerni del regresa za letni dopust. Ker se mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija in le v primeru nelikvidnosti delodajalca do 1. novembra tekočega leta bo delodajalec v praksi večkrat v dilemi kako ravnati, ko delavcu po zakonu ne bi pripadal cel dopust in regres, delavec pa ju je že dobil in tudi izrabil. Delodajalec ima v takem primeru pravico zahtevati preveč izplačani regres ter ustrezno povračilo za »preveč« izrabljeni letni dopust. Delodajalec in delavec  se o tem lahko dogovorita ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma v sporazumu, če gre za sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Če do dogovora ne pride, lahko delodajalec zahteva vračilo le po sodni poti. 

Posebej je potrebno poudariti, da je potrebno delavčevo pisno soglasje za pobotanje delodajalčeve obveznosti plačila z delavčevo obveznostjo, saj tak način pobotanja in zadržanja plače ZDR  izrecno prepoveduje.

Načelo sorazmernosti v pravici do regresa po novem velja tudi za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ki imajo po novem pravico do regresa sorazmerno delovnemu času za katerega  imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. To v praksi pomeni, če bo delavec delal s polovičnim časom 20 ur tedensko bo upravičen do polovice regresa za letni dopust.

Izjema so delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu z določili 66. člena ZDR v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o starševskem dopustu, imajo pravice iz socialnega zavarovanja, ki imajo pravico do regresa za letni dopust, kot če bi delali poln delovni čas  

V zvezi s kršitvami zakonskih določbo o obveščanju in izrabi letnega dopusta ZDR določa naslednje kazni:

- od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oz. posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta (230. člen ZDR)

- od  750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec- pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oz. posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določili ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu z določili 231. člena ZDR.



Lidija Trampuš
univ. dipl. pravnica