Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 24.6.2008

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2D)

Številka: 435-01/90-4/324
Ljubljana, 11. 6. 2008


Gospod
France Cukjati, dr. med.
Predsednik
Državnega zbora RS


Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 8. seji 11. 6. 2008 določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur. l. RS, št. 35/02, 60/04 in 64/07) pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku.

Državni svet na podlagi 95. člena Poslovnika Državnega sveta pooblašča državnega svetnika Petra Vriska za predstavnika Državnega sveta na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.


Mag. Blaž Kavčič
predsednik



Priloga:
- predlog zakona

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Veljavni zakon o dohodnini v 70. členu določa, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči. V 71. členu je pojasnjeno, da je davčna osnova za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Davčna osnova za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka grozdja je katastrski dohodek vinograda, katerega pridelek se porabi za pridelavo vina, povečan za dvakrat. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa je 70 % pavšalne ocene dohodka na panj, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane panjem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.

Zakon v prehodnih in končnih določbah v prvem odstavku 154. člena določa, da se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotovi kot katastrski dohodek, ugotovljen na podlagi zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, povečan za povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč. V drugem odstavku 154. člena zakon določa, da se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka katastrski dohodek za plantažne sadovnjake pod oljčnimi nasadi ugotovi kot katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, povečan za dvainpolkrat ter za povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih zemljišč.

Veljavni sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je povsem nerealen, saj niti ne odraža dejanskega stanja v naravi, niti ne aktualnega dohodkovnega položaja rastlinske pridelave in nanjo vezane živinoreje. Ob tem dejstvu predstavlja pripis povprečnega zneska subvencij vsem površinam v zemljiškem katastru dodatno anomalijo. Pavšalni pripis subvencij veljavnemu katastrskemu dohodku je povsem neprimerna rešitev, ki neupravičeno povečuje davčno breme kmetijskim zavezancem. Na osnovi določbe 71. člena, da katastrski dohodek vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, bi plačila za ukrepe kmetijske politike predstavljala dohodek le v omejenem obsegu in le v primeru, ko bi bil ta dejansko dosežen. Subvencije, kot so pripisane katastrskemu dohodku na osnovi prehodne določbe 154. člena, ne odražajo dejansko doseženega dohodka. Obdavčevanje subvencij je ob izjemno slabem ekonomskem položaju kmetij, predvsem sektorja živinoreje, povsem neprimerno. Nikakor ni zanemarljiv vpliv obdavčevanja subvencij na pravico do uveljavljanja oziroma na višino socialnih transferov, ki še dodatno prizadene kmetijske zavezance. Glede na to, da je prejemanje subvencij pogojeno z izpolnjevanjem zahtev dobre kmetijske in okoljske prakse, bi morala biti vsa plačila oproščena plačila dohodnine na podlagi drugega odstavka 26. člena. Dodaten razlog, zaradi katerega je potrebno izvzetje subvencij iz obdavčitve, je nedorečenost določb veljavnega zakona glede pavšalnega pripisa. Kmetje ne morejo sprejemati poslovne odločitve glede najprimernejšega ugotavljanja davčne osnove (na podlagi katastrskega dohodka, normiranih odhodkov ali dejanskih dohodkov), ker ne vedo, kolikšen bo v posameznem davčnem letu pripisani znesek subvencij. Nikjer namreč ni nedvoumno določeno, katera neposredna plačila bodo pripisana in v kolikšnem deležu, prav tako pa ne, katerim površinam bodo pripisana (samo površinam prejemnikov plačil ali vsem površinam v zemljiškem katastru).

Prelagani zakon obenem ureja obdavčevanje oljkarjev v prehodnem obdobju, ker je način, kot je predviden v trenutno veljavnem 154. členu, povsem neprimeren. Katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, povečan za dvainpolkrat, namreč močno presega dejansko dosežene dohodke od pridelave oljčnega olja.

Predlagani zakon poleg tega izenačuje prag za obdavčitev čebelarjev na 40 panjev, ne glede na to, ali kmetija dosega prag katastrskega dohodka 200 evrov. Meja za obdavčitev, kot jo postavlja trenutno veljavni zakon, katastrski dohodek 200 eurov ali 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov, povzroča izrazito neenakost med kmeti, ki imajo manj kot 40 čebeljih panjev in čebelarji z manj kot 200 evrov katastrskega dohodka..

Predlagani zakon ponovno uvaja investicijsko olajšavo. Posodabljanje kmetij brez ustreznih investicijskih podpor in investicijskih olajšav v Sloveniji ni mogoče, saj zaradi dohodkovne šibkosti ne morejo same zagotavljati zadostnih investicijskih sredstev iz naslova poslovanja, pri vlaganjih v kmetijsko dejavnost pa morajo biti stimulirane z ustrezno davčno zakonodajo, ki jih v obdobju investicijskih vlaganj razbremenjuje dohodnine.

Prav tako zakon ponovno uvaja možnost znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč. Ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča, je pričakovati pogoste izpade pridelka zaradi suše, pozebe, toče in drugih ujm, zato je nedopustno, da kmetje v primeru navedenih pojavov nimajo možnosti znižanja katastrskega dohodka in s tem zmanjšanja davčnega bremena.

Ob prikazu ureditev v drugih pravnih sistemih poudarjamo, da se slovensko kmetijstvo ne more primerjati z ostalimi državami Evropske unije. Zaradi majhnosti in razdrobljenosti ter zaradi pretežno omejenih možnosti za kmetijsko pridelavo je naše kmetijstvo bistveno v slabšem položaju in ni konkurenčno ostalim državam. Fiskalna politika je v okviru strogih pravil skupne kmetijske politike edina možnost, ki jo ima država, da omogoči tej panogi razmere za obstoj in nadaljnji razvoj.

Spremembe, ki jih predvideva zakon, so usklajene na vseh organih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in jih podpirajo vsi člani te krovne nevladne organizacije kmetov v Sloveniji.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

S predlogom zakona želimo sistemsko urediti področje obdavčevanja plačil za ukrepe kmetijske politike, kolikor je to v domeni dohodninske zakonodaje. Z izvzetjem pavšalno pripisanih subvencij iz obdavčitve v prehodnem obdobju odpravljamo dodatne nepravilnosti, ki izvirajo iz veljavnega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Ta namreč ne odraža dejanskega stanja v naravi, prav tako pa ne aktualnega ekonomskega stanja v kmetijstvu. Predlog zakona odpravlja nepošteno in nepravično obdavčitev kmetijskih zavezancev. Glavno načelo zakona je zagotoviti pravičnejši način obdavčitve kmetijske dejavnosti v obdobju do uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Predlog zakona poleg tega ponovno uvaja možnost uveljavljanja investicijske olajšave in možnost znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč. Določbi spodbujata prestrukturiranje kmetij in zmanjšujeta davčno breme investitorjem ter zavezancem, ki so utrpeli škodo, ki je v obdobju podnebnih sprememb vse pogostejši pojav.

3. Prikaz ureditev v drugih pravnih sistemih

Mednarodna primerjava je vzeta iz obrazložitve vladnega predloga zakona o dohodnini, ki ga je Vlada v Državni zbor vložila 15. 9. 2006:

a) Avstrija

Načeloma so v Avstriji dohodki fizičnih oseb od kmetijske dejavnosti obdavčeni na podlagi pavšalne davčne osnove, ki je določena na podlagi vrednotenja zemljišč oziroma kmetijskega gospodarstva (enotna vrednost). Ta sistem velja za kmetije, katerih vrednost ne presega 65.500 evrov. Praviloma ima kmetijsko gospodarstvo enega zavezanca, če pa gre za solastništvo med družinskimi člani, zakon omogoča tudi delitev vrednosti na več solastnikov. Kmečka gospodarstva, ki presegajo to vrednost na zavezanca, vendar ne presegajo vrednosti 150.000 evrov, lahko davčno osnovo ugotavljajo z enostavnim knjigovodstvom. Za vsa kmečka gospodarstva, katerih enotna vrednost presega zgornji prag, pa veljajo enaka pravila kot za druge dejavnosti in obveznost vodenja popolnega knjigovodstva.

Enotna vrednost posredno vključuje plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki imajo naravo dohodka, zato kmetijam, ki prejemajo taka plačila in so obdavčene na podlagi enotne vrednosti, prejemanje teh plačil sicer prijavljajo, vendar ta niso posebej obdavčena. Plačila, namenjena vlaganjem v dejavnost kmetijskega gospodarstva, so dohodnine oproščena.

Posebej se v davčno osnovo vštevajo dohodki od zakupnin, na drugi strani pa je davčno osnovo mogoče zmanjšati za plačane zakupnine, nekatere dolgove v zvezi s kmetijo, prispevke za socialno varnost, ter nekatere izpade dohodka v primeru, kadar niso kriti s strani zavarovanja.

Za nekatere intenzivne vrste pridelave, kot na primer za vinogradništvo in pridelavo vina, vrtnarstvo, pridelavo hmelja, gojitve zdravilnih zelišč in okrasnih rastlin, pa tudi za dopolnilno dejavnost kot so turizem na kmetiji, predelava kmetijskih pridelkov itd., veljajo posebni kriteriji. Tako na primer za pridelavo grozdja in vina velja, da je potrebno za to dejavnost, kadar površina vinogradov na kmetijo preseže 0,6 hektara, ne glede na to, ali vrednost kmetije presega prag za pravico do pavšalne obdavčitve, dohodek tako od pridelave grozdja kot od pridelave vina, mošta, grozdnega soka, prodaje pijač in hrane v okviru vinotoča (dokupljene je lahko največ 25 % hrane in pijače), ugotavljati ali na podlagi vodenja prihodkov in z upoštevanjem 70 % normiranih odhodkov ali pa na podlagi popolnega knjigovodstva. Slednje je obvezno v primeru, kadar prihodek take dejavnosti preseže 24.200 evrov.

Za vrtnarstvo je mogoče ugotavljati davčno osnovo na podlagi enotne vrednosti do njene višine 65.000 evrov, s tem, da je enotna vrednost za vrtnarske površine ustrezno višja kot za druge obdelovalne površine, površine pa je potrebno obvezno prijavljati. Ne glede na to pa velja prag 1.500 evrov prihodka iz tega naslova v posameznem letu. Ko je prag presežen, mora dejavnost preiti na sistem ugotavljanja davčne osnove z vodenjem knjigovodstva.

Podobno so pragi določeni tudi za čebelarstvo, za katero velja, da se do 40 panjev dohodka ne ugotavlja, nad tem obsegom pa je določena pavšalna davčna osnova na panj, ki je različno določen za obseg do 99 panjev, med 99 in 300 panji in za obseg, ki presega zgornjo mejo.

Za večino dopolnilnih dejavnosti, kot so predelava kmetijskih pridelkov, storitve in podobno, se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Ti so določeni v višini 60 ali 70 %, glede na vrsto dejavnosti. Kadar prihodek takih dejavnosti preseže 24.200 evrov, pa je potrebno za vse take dejavnosti ugotavljati dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. za take dejavnosti pa obstaja tudi pogoj, da morajo predstavljati le dopolnilni dohodek kmetije, za kar se šteje dejavnost, ki se opravlja na kmetiji z vsaj 5 hektari kmetijske zemlje ali vsaj 1 hektarom vinogradov in vrtov. V nasprotnem primeru se taka dejavnost obravnava kot obrt.

Za vse dejavnosti, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ali dejanskih prihodkov in odhodkov, se ukrepi kmetijske politike posebej vštevajo v davčno osnovo.

Tudi za gozdarstvo se davčna osnova določa na podlagi enotne vrednosti, vendar le za primarno dejavnost. Vsa predelava lesa se obravnava kot dopolnilna dejavnost ali obrt.

b) Finska

Po zakonu davku od dohodka iz kmetijstva in gozdarstva je dohodek iz kmetijstva opredeljen kot dohodek iz kmetovanja, vključno s pomožnimi dejavnostmi, ki ne predstavljajo samostojne dejavnosti. Ta zakon sledi določbam zakona o davku od dohodka iz dejavnosti, saj določa pravila za izračun dejanskega neto dohodka. Določbe, ki določajo kmetijski dohodek, pa vendar ne sledijo popolnoma določbam, ki določajo neto dohodek iz dejavnosti. Primeroma se kmet ne obdavči od vrednosti kmetijskih proizvodov, ki jih porabi sam z družino. Časovno upoštevanje dohodka in izdatkov temelji na plačani realizaciji.

Obdavčevanje dohodka iz gozdarstva temelji na dejanskem neto dohodku, tj. prihodki od prodaje minus izdatki, izračunani v skladu z zakonom o davku na dohodek. Dohodek iz gozdarstva se na splošno šteje za dohodek iz naložb. Vendar, če lastnik sam (s svojo družino) opravi sečnjo in vleko, se presežek ocenjene vrednosti dela nad letno oproščenim dohodkom, obdavči kot zasluženi dohodek. Zavezanec lahko uveljavlja gozdno olajšavo v višini do 40% dohodka iz naložb iz gozdarske dejavnosti v davčnem letu. Najmanjši znesek te olajšave je 1.500 evrov. Skupni znesek olajšav, uveljavljenih v obdobju lastništva, ne sme preseči 50% nabavne vrednosti gozda. Uveljavljene olajšave se obdavčijo ob odsvojitvi gozda.

c) Italija

V Italiji so vsi dohodki fizičnih oseb od kmetijske dejavnost obdavčeni na podlagi pavšalne ocene dohodka kmetije, ki je določena na podlagi vrednosti zemljišč glede na proizvodni potencial in dejansko rabo (neke vrste katastrski dohodek). Kmetija se za davčne namene oblikuje tako, da se ji dodeli davčna številka. Podatki o zemljiščih in o kmetijah se vodijo v zemljiškem katastru, ki je evidenca Ministrstva za finance. Lastniki zemljišč morajo tudi po davčnih predpisih redno sproti poročati o spremembah rabe. Zavezanec za davek od dohodka kmetije je nosilec davčne številke, torej nosilec dejavnosti na kmetiji. Pogoj za pridobitev davčne številke je, da nosilcu dohodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja vsaj eno četrtino oziroma polovico dohodka. Za zemljišča izven kmetij se davek odmerja po parcelah.

Dohodek od kmetijskih zemljišč se za odmero davka od dohodka deli na dva dela in sicer na posestniški dohodek in kmetijski dohodek. Prvi se praviloma pripiše lastniku zemljišča, drugemu pa osebi, ki zemljišče dejansko uporablja. Delitev razlagajo z izhodiščem, da se lastniku na ta način pripiše dohodek od rente na zemljišče, uporabniku pa dohodek iz pridelave. Če sta lastnik in uporabnik ista oseba, se v njegovo davčno osnovo vštejeta oba dohodka.

Dohodki od pridelave grozdja in vina so zajeti v pavšalni oceni davčne osnove vinograda. S pavšalno davčno osnovo se obdavčujejo tudi dohodki drugih intenzivnih kultur kot so dohodki od sadjarstva, vrtnarstva itd. Za čebelarstvo, ki se opravlja na kmetiji, se šteje, da je do obsega uporabe 100 panjev dohodek že vključen v pavšalno ocenjen dohodek zemljišč. Za večji obseg pa je določen pavšalni dohodek na panj, ki se prišteva pavšalni osnovi za zemljišča.

Večina dejavnosti predelave, kmetijske dejavnosti brez zemlje (tudi čebelarstvo, ki se ne opravlja v okviru kmetije) in dopolnilne dejavnosti na kmetiji se obravnavajo kot dejavnost, davčna osnova pa se jim določa ali na podlagi vodenja prihodkov in različnega odstotka priznanih normiranih odhodkov (na primer za turizem na kmetiji 75 %) ali kot podjetju.

V pavšalno davčno osnovo so teoretično kmetijske subvencije že vključene, kar pomeni, da se jih posebej ne obdavčuje.


4. Prilagojenost predlagane ureditve pravnemu redu Evropske unije

Predlagani zakon ni povezan s pravnim redom Evropske unije.


5. Ocena finančnih posledic zakona na državni proračun in druga javna finančna sredstva

Davčnih zavezancev iz naslova katastrskega dohodka je po informacijah Ministrstva za finance približno 220 tisoč. Skupni ocenjeni prihodki iz naslova dohodnin za subvencije znašajo od 12 do 15 milijonov evrov. Dodatno se bo znižala davčna osnova še za priznane investicijske olajšave in zaradi znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč, vendar ocenjujemo, da bo izpad dohodnine s tega naslova bistveno nižji.

Sprejetje zakona ne bo imelo finančnih posledic na druga javna finančna sredstva.


6. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.


7. Razlog za obravnavo po skrajšanem postopku

Gre za manj zahtevno spremembo zakona, zato na osnovi prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije predlagamo obravnavo po skrajšanem postopku.


II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08) se v 69. členu (splošno o davku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti) v drugem odstavku doda besedilo: »Ne glede na znesek katastrskega dohodka se kmečko gospodinjstvo, ki se ukvarja s čebelarjenjem, obdavči, če je število čebeljih panjev večje od 40«.

2. člen

V 70. členu (dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti) se črta besedilo »in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti«.

3. člen

V prvem odstavku 71. člena (davčna osnova) se črta besedilo »ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja«.

4. člen

Za 73. členom (oprostitve) se dodata nova 73a. člen in 73b. člen.

73a. člen (olajšava za investiranje) se glasi:
»Zavezanec, ki je investiral v kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 25 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme). Olajšavo lahko uveljavlja tudi v primeru finančnega najema. Zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave prenaša v naslednjih zaporednih petih davčnih let«.

73b. člen (znižanje katastrskega dohodka) se glasi:

Če je bila pridelava na posameznem zemljišču manjša zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, se lahko v letu nastanka škode katastrski dohodek za vsako tako zemljišče zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je po oceni škode s posebno metodologijo zmanjšal pridelek. Zmanjšanje katastrskega dohodka se za gozd prizna za dobo petih let.

5. člen

V 154. členu (Prehodno obdobje za določitev katastrskega dohodka in pavšalne davčne osnove na panj) se v celoti črtajo prvi, drugi, peti, šesti in sedmi odstavek. Drugi in tretji odstavek se spremenita, četrti pa ustrezno preštevilči. Spremenjeni 154. člen glasi:

(1) Ne glede na tretji odstavek 71. člena tega zakona, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka pavšalna davčna osnova na panj iz tretjega odstavka 71. člena določi v višini 14 evrov na panj.
(2) Do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka se katastrski dohodek pod oljčnimi nasadi določi na ravni katastrskega dohodka 5. katastrskega razreda katastrskega okraja Gorica.
(3) Del pavšalne ocene dohodka, ki se določa v znesku na panj, se v letih, ko se odkupna cena medu, ugotovljena na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, za preteklo leto spremeni za več kot 15%, valorizira z ugotovljenim indeksom spremembe odkupne cene medu za preteklo leto. Nov znesek pavšalne davčne osnove ugotovi minister, pristojen za finance, na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Prehodna in končna določba

6. člen

Določbe tega zakona se uporabljajo že za obračun dohodnine za leto 2007.

7. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV PO ČLENIH

K 1. členu:

Meja za obdavčitev, kot jo postavlja trenutno veljavni zakon, katastrski dohodek 200 eurov ali 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov, povzroča izrazito neenakost med kmeti, ki imajo nekaj čebeljih panjev in »pravimi čebelarji«, ki za svojo dejavnost ne potrebujejo kmetijskih zemljišč in imajo manj kot 200 evrov katastrskega dohodka. Tako je kmet, ki ima katastrski dohodek višji od 200 eurov, obdavčen za vsak panj, s katerim razpolaga, nekdo, ki pa nima površin, pa šele od 40 panja dalje. Da bi to nepravično razlikovanje odpravili, se predlaga enotna meja, to je najmanj 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov.

K 2. členu:

Osnovo za obdavčitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti naj predstavlja zgolj katarski dohodek, ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Subvencije se izvzamejo iz obdavčitve.

K 3. členu:

Veljavni sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je povsem nerealen, saj niti ne odraža dejanskega stanja v naravi, niti ne aktualnega dohodkovnega položaja rastlinske pridelave in nanjo vezane živinoreje. Ob tem dejstvu predstavlja pripis povprečnega zneska subvencij vsem površinam v zemljiškem katastru dodatno anomalijo. Pavšalni pripis subvencij veljavnemu katastrskemu dohodku je povsem neprimerna rešitev, ki neupravičeno povečuje davčno breme kmetijskim zavezancem. Na osnovi določbe 71. člena, da katastrski dohodek vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, bi plačila za ukrepe kmetijske politike predstavljala dohodek le v omejenem obsegu in le v primeru, ko bi bil ta dejansko dosežen. Subvencije, kot so pripisane katastrskemu dohodku na osnovi prehodne določbe 154. člena, ne odražajo dejansko doseženega dohodka. Obdavčevanje subvencij je ob izjemno slabem ekonomskem položaju kmetij, predvsem sektorja živinoreje, povsem neprimerno. Nikakor ni zanemarljiv vpliv obdavčevanja subvencij na pravico do uveljavljanja oziroma na višino socialnih transferov, ki še dodatno prizadene kmetijske zavezance. Glede na to, da je prejemanje subvencij pogojeno z izpolnjevanjem zahtev dobre kmetijske in okoljske prakse, bi morala biti vsa plačila oproščena plačila dohodnine na podlagi 2. odstavka 26. člena. Dodaten razlog, zaradi katerega je potrebno izvzetje subvencij iz obdavčitve, je nedorečenost določb veljavnega zakona glede pavšalnega pripisa. Kmetje ne morejo sprejemati poslovne odločitve glede najprimernejšega ugotavljanja davčne osnove (na podlagi katastrskega dohodka, normiranih odhodkov ali dejanskih dohodkov), ker ne vedo, kolikšen bo v posameznem davčnem letu pripisani znesek subvencij. Nikjer namreč ni nedvoumno določeno, katera neposredna plačila bodo pripisana in v kolikšnem deležu, prav tako pa ne, katerim površinam bodo pripisana (samo površinam prejemnikov plačil ali vsem površinam v zemljiškem katastru).

K 4. členu:

Ukinitev investicijske olajšave je nedopustna in škodljiva, ker nestimulativno vpliva na investitorje. Predlagamo, da se za vlaganja v kmetijsko, gozdarsko in dopolnilne dejavnosti v okviru gospodinjstva ali agrarne skupnosti, ne glede na to, ali je obdavčena po katastrskem ali po dejanskih dohodkih, ponovno prizna investicijska olajšava, in sicer v višini 25 % vloženih sredstev. Kmetijstvo kot dejavnost z nizko stopnjo akumulacije je v veliki meri odvisno od investicijskih podpor, kar je tudi temeljna usmeritev drugega stebra skupne kmetijske politike. Prestrukturiranje kmetijstva je še posebej pomembno za razdrobljeno slovensko kmetijstvo, ki se mora prilagoditi številnim standardom, ki jih predpisuje nova zakonodaja. Zagotavljanje kmetijske dejavnosti je v prihodnjem obdobju vezano na večanje in posodabljanje kmetij, ki se bodo še naprej pripravljene ukvarjati s kmetovanjem. Posodabljanje kmetij brez ustreznih investicijskih podpor in investicijskih olajšav v Sloveniji ne bo mogoče, saj zaradi dohodkovne šibkosti ne morejo same zagotavljati zadostnih investicijskih sredstev iz naslova poslovanja, pri vlaganjih v kmetijsko dejavnost pa morajo biti stimulirane z ustrezno davčno zakonodajo, ki jih v obdobju investicijskih vlaganj razbremenjuje dohodnine. V izračunu katastrskega dohodka je delež amortizacije izračunan za povprečni obseg osnovnih sredstev, zato nastaja razlika med vrednostjo amortizacije na intenzivnih kmetijah, ki v večji meri investirajo v nabavo osnovnih sredstev. Predlagamo, da se to vsaj delno izravna s priznavanjem olajšave za investiranje.

Ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča, je pričakovati pogoste izpade pridelka zaradi suše, pozebe, toče in drugih ujm, zato je nedopustno, da kmetje v primeru navedenih pojavov nimajo možnosti znižanja katastrskega dohodka in s tem zmanjšanja davčnega bremena.


K 5. členu:

Ta člen predstavlja podlago za izdajo podzakonskega akta, ki povzroči neustavne in nezakonite posledice in se odraža na neutemeljeni finančni obremenitvi davčnih zavezancev.
Pridelava oljčnega olja se obravnava kot osnovna kmetijska dejavnost na posebni katastrski kulturi oljčnik, za katerega bo katastrski dohodek izračunan na podlagi prihodka od oljčnega olja kot končnega pridelka pridelave oljk. To bo možno šele z uveljavitvijo nove metodologije ugotavljanja katastrskega dohodka, ko bo dana možnost za uvedbo posebne katastrske kulture oljčnik. Ureditev obdavčevanja oljkarstva v prehodnem obdobju, kot je določeno v trenutno veljavnem 154. člena zakona, ni primerno rešena, kajti katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, povečan za dvainpolkrat, močno presega dejansko dosežene dohodke od pridelave oljčnega olja.


K 6. členu:

Šesti člen določa, da se določbe tega zakona uporabljajo že za obračun dohodnine za leto 2007.

K 7. členu:

Sedmi člen določa začetek veljavnosti zakona.



IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

 
69. člen
(splošno o dohodku iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti)

(1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu.

(2) Kot kmečko gospodinjstvo se za namene tega zakona šteje skupnost oseb, ki niso najeta delovna sila in imajo na dan 30. junija v davčnem letu skupno stalno oziroma začasno prebivališče in so prijavljeni kot eno gospodinjstvo, ter imajo na ta dan v uporabi najmanj toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč, da znaša njihov skupni katastrski dohodek najmanj 200 evrov, ali v uporabi najmanj 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov po predpisih o kmetijstvu.

(3) Kot skupni katastrski dohodek se šteje katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč ter večkratnik katastrskega dohodka, upoštevanega pri določanju davčne osnove za proizvodnjo vina.

(4) Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.

(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja in grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja, pridelava okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin in zelišč.

(6) Ne glede na peti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje intenzivna pridelava vrtnin in zelišč na prostem, na površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo vrt. Kot intenzivna pridelava vrtnin in zelišč se šteje pridelava več kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu.

(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s površin vinogradov, evidentiranih pri davčnem organu, in čebelarstvo, vezano na panje, evidentirane v registru čebelnjakov.

(8) Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča (v nadaljevanju: zemljišča) na podlagi drugega pravnega naslova.

(9) Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča.

(10) Šteje se, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja tudi fizična oseba, ki je kot lastnik ali uporabnik panjev na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, evidentirana v registru čebelnjakov.
 
70. člen
(dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti)

Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
 
 
71. člen
(davčna osnova)

(1) Davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka grozdja katastrski dohodek vinograda, katerega pridelek se porabi za pridelavo vina, povečan za dvakrat. Za proizvodnjo vina, vezano na površine vinogradov izven Slovenije, se za določitev davčne osnove upošteva povprečni katastrski dohodek vinogradov, ki jih uporabljajo člani kmečkega gospodinjstva v Sloveniji. Če člani kmečkega gospodinjstva ne uporabljajo vinogradov v Sloveniji, se upošteva povprečni katastrski dohodek vinogradov v katastrski občini, ki je krajevno najbližje vinogradom izven Slovenije.

(3) Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona je za pridelavo v panjih 70 % pavšalne ocene dohodka na panj, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane panjem, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
 
154. člen
(prehodno obdobje za določitev katastrskega dohodka
in pavšalne davčne osnove za panj)

(1) Ne glede na prvi odstavek 71. člena tega zakona, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka davčna osnova iz prvega odstavka 71. člena ugotovi kot katastrski dohodek, ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88; Uradni list RS, št. 110/99 in 73/04), povečan za povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka katastrski dohodek za plantažne sadovnjake pod oljčnimi nasadi ugotovi kot katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88; Uradni list RS, št. 110/99 in 73/04), povečan za dvainpolkrat ter za povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih zemljišč.

(3) Ne glede na tretji odstavek 71. člena tega zakona, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka pavšalna davčna osnova na panj iz tretjega odstavka 71. člena določi v višini 14 evrov na panj, ki se jim prišteje povprečni znesek subvencij na panj.

(4) Del pavšalne ocene dohodka, ki se določa v znesku na panj, se v letih, ko se odkupna cena medu, ugotovljena na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, za preteklo leto spremeni za več kot 15 %, valorizira z ugotovljenim indeksom spremembe odkupne cene medu za preteklo leto. Nov znesek pavšalne davčne osnove ugotovi minister, pristojen za finance, na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Kot znesek subvencij se upošteva seštevek plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči, kot ga za leto pred letom, za katerega se odmerja dohodnina, za zasebni sektor izkazujejo evidence ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, oziroma seštevek subvencij na proizvode in subvencij na proizvodnjo, kot ga za leto pred letom, za katerega se odmerja dohodnina, za zasebni sektor kmetijstva izkazuje Statistični urad Republike Slovenije.

(6) Minister, pristojen za finance, ugotovi povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč in povprečni znesek subvencij na panj, na dan 30. junija leta, za katero se odmerja dohodnina in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(7) Kot površina kmetijskih in gozdnih zemljišč se upošteva površina kmetijskih in gozdnih zemljišč v lasti oziroma uporabi fizičnih oseb, kot jih na dan 30. junija, za katero se katastrski dohodek ugotavlja, izkazuje zemljiški kataster.

(8) Povprečni znesek subvencij na panj se določi v višini 5 % povprečnega zneska subvencij na površino kmetijskega zemljišča