Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sreda, 2.7.2008

Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

EVA: 2008-1611-0096
Številka: 00712-28/2008/5
Ljubljana, 30.06.2008



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 236. dopisni seji dne 30.06.2008 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb obravnava po nujnem postopku, zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države.

Predlagani zakon uvaja investicijsko olajšavo, ki bo veljala že za leto 2008. Uvedba davčne olajšave za investicije odpravlja razlike med podjetji, ki so že v taki fazi življenjskega cikla podjetja, da lahko, zaradi svoje velikosti, finančne moči in znanja vlagajo v raziskave in razvoj, in podjetji, ki so šele na začetku življenjskega cikla in za raziskave in razvoj še nimajo potrebnih virov, potrebujejo pa vlaganja, da bi lahko pridobila potrebne vire. S predlagano olajšavo se vzpodbujata nadaljnji razvoj in gospodarska rast. Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Žiga Lavrič, državni sekretar, Ministrstvo za finance,
- mag. Andrej Šircelj, državni sekretar, Kabinet predsednika Vlade RS,
- Irena Erjavec, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.

mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1

NUJNI POSTOPEK
EVA 2008-1611-0096


PREDLOG ZAKONA
O DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB


I. U V O D

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

1. Veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08; v nadaljevanju: ZDDPO-2), ki se uporablja od 1. januarja 2007, je bil sprejet v okviru davčne reforme 2006 in je moderen ter konkurenčno naravnan zakon, ki spodbuja nadaljnji razvoj in zaposlovanje.

Davčna reforma iz leta 2006 je pomenila prvi korak k omogočanju sistemskih pogojev za doseganje Lizbonskih ciljev, to je ciljev za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za prestrukturiranje gospodarstva v smislu večje tehnološke zahtevnosti, večje intenzivnosti človeškega kapitala in višje dodane vrednosti ter za večje zaposlovanje. Eden izmed ciljev davčne reforme je bil zagotoviti obdavčitev, ki bo davčnim zavezancem omogočala pregledno davčno okolje za poslovanje. Zaradi navedenega je bila izbrana rešitev, ki pomeni kompromis med davčnimi olajšavami in davčno stopnjo.

Z davčno reformo so bile ukinjene investicijske olajšave v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, večji poudarek je bil namenjen olajšavam za vlaganja v raziskave in razvoj. Dejstvo je, da se splošne investicijske olajšave, veljavne pred začetkom uporabe ZDDPO-2, ne more enačiti s sedaj veljavno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Zaradi tega pa ZDDPO-2 vsebuje določene rešitve, ki na drug bolj nevtralen način olajšujejo davčni položaj vseh zavezancev; kot na primer nižjo splošno davčno stopnjo ter stopnjo za obdavčitev dohodkov na viru in ugodnosti pri ugotavljanju davčne osnove. Zaradi znižanja davčnih stopenj ostaja na razpolago več dohodka za investiranje. Rešitve, ki povečujejo konkurenčen položaj podjetij, so bile sprejete tudi na področju obračunavanja davkov, predvsem z uvedbo številnih poenostavitev.
2. Ne glede na to, pa naj bi se z ukinitvijo davčnih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva, po odzivih gospodarstva, davčna obremenitev podjetij, ki se po Zakonu o gospodarskih družbah uvrščajo med mikro in majhna podjetja, znatno povečala, ker so le ta premajhna, da bi bila sposobna vlagati v raziskave in razvoj, zato ne izkoriščajo obstoječih davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Na podlagi pobud gospodarstva za ponovno uvedbo davčnih investicijskih olajšav je bila ustanovljena medresorska projektna skupina za preučitev zahteve za ponovno uvedbo davčnih olajšav za razvojne investicije. Medresorska projektna skupina je preučila zahtevo z različnih vidikov. Proučila je tudi možnosti razširitve obstoječe olajšave za raziskave in razvoj tako, da bi se poleg osnovne raziskovalne dejavnosti spodbujala tudi podjetniška vlaganja v opremo in tehnologijo, ki dolgoročno povečuje dodano vrednost proizvodov oziroma storitev in vlaganja, ki povečujejo energetsko učinkovitost in varujejo okolje, torej spodbujanje vlaganj, ki so usmerjena v razvoj. Medresorska projektna skupina je ugotovila, da olajšave pomenijo nenevtralnost davka, da se olajšave v primeru ugodnejše obravnave določenega sektorja lahko opredelijo kot državna pomoč, da ne pomenijo bistvenega administrativnega bremena niti za zavezanca niti za davčni organ, v kolikor ne gre za državno pomoč. Nadalje je ugotovila tudi, da mala in mikro podjetja težje uveljavljajo davčno regijsko olajšavo za raziskave in razvoj. Ob upoštevanju vseh teh dejstev je zato medresorska projektna skupina predlagala ponovno uvedbo davčne olajšave za določene investicije za vse zavezance.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona


Cilj predlaganega zakona je odpraviti razlike med podjetji, ki so že v takšni fazi življenjskega cikla podjetja, da lahko, zaradi svoje velikosti, finančne moči in znanja vlagajo v raziskave in razvoj, in podjetji, ki so šele na začetku življenjskega cikla in za raziskave in razvoj še nimajo potrebnih virov, potrebujejo pa vlaganja, da bi lahko pridobila potrebne vire.

Predlog zakona predvideva uresničitev navedenega cilja z uveljavitvijo olajšave za investicije. Ob načelu enake davčne obravnave predlog zakona ne odstopa od temeljnih načel, na katerih temelji osnovni zakon. Namen uvedbe predlagane olajšave je tudi vzpodbujanje nadaljnjega razvoja in gospodarske rasti.

Poglavitna rešitev predloga zakona je uveljavitev investicijske olajšave v obliki znižanja davčne osnove za vse zavezance. Investicijska olajšava se predlaga v višini 20 % investiranega zneska, vendar je znesek davčne olajšave omejen na največ 20.000 eurov, vendar največ v višini davčne osnove. In sicer je predlog, da se olajšava uveljavlja tako, da se uveljavlja največ v višini 10.000 eurov v obdobju vlaganja in 10.000 eurov v obdobju po obdobju vlaganja. Predlaga se pogoj za uveljavljanje olajšave, in sicer da zavezanec lahko uveljavlja investicijsko olajšavo, če v letu vlaganja zaposluje nepretrgoma najmanj 2 delavca za polni delovni čas. Davčna olajšava naj se uveljavi za investicije v opremo in za vlaganja v neopredmetena dolgoročna sredstva. Predlagano je, da med opremo ne spadajo pohištvo in pisarniška oprema ter motorna vozila. Vendar pa med opremo spadajo računalniška oprema, avtomobili in avtobusi na hibridni ali električni pogon ter tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Med neopredmetena dolgoročna sredstva pa ne sodi dobro ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva. Navedeno pomeni tudi, da se investicijska olajšava ne bo mogla uveljaviti za investicije v zemljišča in zgradbe. V prehodnem obdobju, za leto 2008, se predlaga uveljavitev investicijske olajšave tudi za nakup tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V. Za primere, ko zavezanec nima dovolj davčne osnove za koriščenje davčne olajšave, je predlagan prenos neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednjih pet (5) davčnih obdobij, pri čemer lahko zavezanec v posameznem davčnem obdobju davčno osnovo zmanjša za največ 10.000 eurov skupaj z zmanjšanjem za tovrstne investicije v tekočem davčnem obdobju. Predlagano je pravilo proti izogibanju davku v zvezi s prodajo oziroma drugačno odtujitvijo opreme in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, za katera se je uveljavljala olajšava. Predlaga se tudi pravilo, da se olajšava ne more uveljaviti za del navedenih investicij, ki so že financirane na drug način s strani proračuna Republike Slovenije oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma EU.

3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva

Ocena finančnih posledic ponovne uvedbe davčnih olajšav za investicije za državni proračun so pripravljene na podlagi zbirnih podatkov iz obračunov davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2006. Za leto 2006 so davčni zavezanci v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS št. 33/06, ZDDPO-1-UPB2) lahko uveljavljali zmanjšanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opremo, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če je šlo za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

Po podatkih DURS je za leto 2006 predložilo davčnemu organu davčne obračune za davek od dohodkov pravnih oseb 68.416 pravnih oseb. Od vseh zavezancev, ki so oddali davčne obračune, je v tem letu uveljavilo investicijsko olajšavo 19.127 oziroma 27,9 % vseh pravnih oseb, in sicer v skupni višini cca 418,5 mio evrov. V povprečju je znašala investicijska olajšava na zavezanca 6.117 evrov. Če pa se upoštevajo samo zavezanci, ki so dejansko uveljavili investicijsko olajšavo, pa je znašal povprečni znesek investicijske olajšave na zavezanca 21.880 evrov. V povprečju je vsak zavezanec v letu 2006 obračunal 13.392 evrov davka.

Ob predpostavki 20 % davčne stopnje ter predpostavki, da bi dejansko koristili investicijsko olajšavo zavezanci, ki so jo koristili v letu 2006, in ob upoštevanju pogoja o številu zaposlenih, se javnofinančni prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb po oceni znižajo za 24,8 mio evrov, ki se bodo pokrili v breme drugih prihodkov proračuna.

Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic na druga javno finančna sredstva.

Za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

Predlog zakona ni povezan s pravnim redom Skupnosti.

V zadnjih letih so se številne države, ki so v preteklosti zagotavljale visoke investicijske davčne olajšave, odločile, da je bolje imeti širšo davčno osnovo, kar omogoča nižje davčne stopnje. Poleg tega so se številne izmed držav odločile, da ukinejo investicijske davčne olajšave tudi zato, da se zmanjša neenakopravni položaj med različnimi gospodarskimi panogami.

Investicijska olajšava je v drugih državah zelo redka oziroma se je, kjer je veljala, bolj ali manj odpravila. Investicijsko olajšavo pa imajo: Belgija, Češka in Nizozemska.

Kljub temu da v večini držav ni klasičnih investicijskih olajšav, to je za vlaganja v nepremičnine in opremo, pa nekatere države zagotavljajo ciljno usmerjene olajšave za investicije, kot so olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (R&R).

V tabeli so navedeni podatki o investicijskih olajšavah za pravne osebe po posameznih državah, povzeti po European Tax Handbook 2007.
Avstrija Nima klasičnih1 investicijskih olajšav.
Ima olajšave za investicije v R&R, za izobraževanje in posebno olajšavo za novo pridobljene deleže oziroma delnice v domačih podjetjih. Olajšava za raziskave in razvoj je v višini 25 % stroškov v R&R za inovacije, ki so patentirane oziroma so pomembne za avstrijsko ekonomijo (pomen se dokazuje z certifikatom, ki ga podeli Ministrstvo za gospodarstvo).
Belgija
Režim investicijske olajšave v Belgiji omogoča:
    - normalni investicijski odbitek v določenem odstotku od investicije, ki se uporablja v primeru:
        o investiranja v R&R, nove tehnologije na okoljskem področju in na področju varčevanja z energijo (14,5 %)
        o investiranja v industriji pri vzpodbujanju obnovljivih materialov za različno embalažo (3 %)
        o investiranja v ladjedelništvo (30 %)
    - posebni investicijski odbitek v povezavi z amortizacijo osnovnih sredstev v zvezi z dano investicijo. Ta vrsta odbitka se lahko uporablja:
        o v podjetju z manj kot 20 zaposlenimi (velja v višini 11.5 % izračunane amortizacije)
        o za okoljsko prijazne investicije in R&R pa velja ta vrsta olajšave za vsa podjetja (velja v višini 21,5 % izračunane amortizacije)
Poleg navedenih imajo še nekaj vrst davčnih vzpodbud (R&R, olajšave za investicije malih podjetij v varnostne ukrepe...).
Češka
Ima investicijsko olajšavo za velike investicije, ki izpolnjujejo pogoje:
    ■ investicija znaša najmanj 200 milijonov čeških kron (100 milijonov za investicije v regije z visoko stopnjo nezaposlenosti), v investiciji mora biti najmanj 40 % stroškov za opremo, drugi pogoji.
Obstajajo še olajšave za R&R in vzpodbude za zaposlovanje.
Danska Nima klasičnih investicijskih olajšav.
Med davčnimi vzpodbudami so navedene olajšave za R&R in davek na tonažo.
Finska Nima klasičnih investicijskih olajšav.
Med davčnimi vzpodbudami so navedene olajšave za pospešeno amortizacijo pri malih in srednjih podjetjih pri investiranju v manj razvita območja in davek na tonažo.
Francija Nima klasičnih investicijskih olajšav.
Med drugimi davčnimi vzpodbudami je navedena pospešena amortizacija.
Nemčija Nima klasičnih investicijskih olajšav.
Pospešena amortizacija: po stopnji 9 % se lahko amortizira obnovitev stavb v sedmih letih od takšnega posega, v naslednjih štirih letih pa po stopnji 7 %.
Dodatna amortizacija: v primeru, da neto sredstva podjetja presegajo več kot 204.507 EUR, se dovoli dodatna amortizacija do višine 20 % od novo nabavljenih sredstev v naslednjih štirih letih.
Italija Nima klasičnih investicijskih olajšav.
10 % davčna olajšava za stroške v R&R v letih od 2007-2009; olajšava se poveča, na 15 % če podjetje sodeluje z raziskovalnimi inštituti oziroma univerzami. Davčna olajšava za podjetje ne sme preseči meje 15 mio EUR v enem letu.
Nizozemska Ima navedeno splošno investicijsko olajšavo. Odbitek iz tega naslova je možen le za investicije v razponu od 2.100 EUR do 232.000 EUR (v letu 2007). Pri izračunu olajšave se upošteva padajoča davčna lestvica, kjer se za zneske, manjše od 35.000 EUR, upošteva 25 %, za zneske, večje od 232.000 EUR, pa 0 %.
Združeno kraljestvo Nima klasičnih investicijskih olajšav.
Olajšava za R&R: mala in srednja podjetja so upravičena do olajšave v višini 150 % odhodkov, ki se nanašajo na R&R, odhodki za R&R pa morajo znašati več kot 10.000 GBP. Velika podjetja so prav tako upravičena do olajšave v višini 150 % odhodkov, ki se nanašajo na R&R, če se raziskave nanašajo na raziskovanje cepiv. V nasprotnem primeru so velika podjetja upravičena do olajšave v višini 125 % odhodkov, ki se nanašajo na R&R.

Vir: European Tax Handbook 2007.
_______________________
1 Kot klasične investicijske olajšave so mišljene olajšave za investicije v nepremičnine in opremo.




Določanje davčnih olajšav je v davčni pristojnosti posamezne države članice EU. V okviru prava Skupnosti ni ureditve v zvezi z davčnimi olajšavami, razen v primerih, ko gre za spodbujanje določenega sektorja in je potrebno upoštevati pravila v zvezi z državnimi pomočmi, kar pa ni primer pri predlagani predmetni olajšavi za investicije.


5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Druge posledice predloga zakona so odprava razlik v možnostih za koriščenje olajšave med velikimi in malimi podjetji ter vplivi v zvezi s tem, ki se pričakujejo na konkurenčnost in gospodarsko rast.


II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08) se za 55. členom doda nov 55. a člen, ki se glasi:
»55. a člen
(olajšava za investiranje)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar ne več kot 20.000 eurov in največ v višini davčne osnove. Znižanje davčne osnove po tem odstavku znaša lahko največ 10.000 eurov v davčnem obdobju vlaganja in 10.000 eurov v davčnem obdobju po obdobju vlaganja.

(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka tega člena se ne štejejo:
    1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
    2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in razen tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.

(3) Za neopredmetena dolgoročna sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo dobro ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva.

(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove v skladu s tem členom uveljavlja zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi finančnega najema.

(5) Znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena lahko uveljavlja zavezanec, ki ima nepretrgoma v vsem davčnem obdobju vlaganja zaposlena najmanj dva delavca za polni delovni čas.

(6) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000 eurov v posameznem davčnem obdobju skupaj z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem davčnem obdobju in največ v višini davčne osnove.

(7) Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu s tem zakonu, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva.

(8) Za odtujitev po sedmem odstavku tega člena se šteje tudi prenehanje zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo pa začetek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka. Za odtujitev sredstva se ne štejejo prenos premoženja, zamenjava kapitalskih deležev ter združitve in delitve v skladu z 38. do 54. členom tega zakona. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in združitve in delitve.

(9) V primeru finančnega najema se določba sedmega odstavka tega člena uporablja tudi, če najemodajalec izgubi pravico uporabe opreme.

(10) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.»

2. člen

Za 77. členom se doda nov 77. a člen, ki se glasi:

»77. a člen
(posebna olajšava za investiranje za leto 2008)

Ne glede na določbe drugega odstavka 55. a člena tega zakona lahko zavezanec za leto 2008 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, v skladu s 55. a členom.«

3. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2008.


III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:

Prvi odstavek določa, da lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar je najvišja absolutna omejitev skupaj 20.000 evrov. Znižanje davčne osnove je možno največ v višini 10.000 eurov v davčnem obdobju vlaganja in 10.000 eurov v davčnem obdobju po obdobju vlaganja in največ v višini davčne osnove. To pomeni, da je v posameznem davčnem obdobju najvišja možna olajšava 10.000 evrov, če ima zavezanec dovolj davčne osnove. Pri prenosu neizkoriščenega dela davčne olajšave, kar je možno v skladu s šestim odstavkom tega člena, pa lahko zavezanec v posameznem davčnem obdobju davčno osnovo prav tako zmanjša za največ 10.000 eurov, pri čemer to zmanjšanje predstavlja skupaj preneseni del olajšave in morebitno olajšavo v tekočem davčnem obdobju.

Drugi odstavek določa, da oprema za namene prvega odstavka ne vključuje pohištva in pisarniške opreme ter motornih vozil. Vendar pa oprema vključuje računalniško opremo, osebne avtomobile na hibridni ali električni pogon ter avtobuse na hibridni ali električni pogon in tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.

Tretji odstavek določa, da neopredmetena dolgoročna sredstva za namene prvega odstavka ne vključujejo dobrega imena in usredstvenih stroškov naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva. Za podrobno opredelitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev je potrebno upoštevati Slovenske računovodske standarde in Mednarodne standarde računovodskega poročanja, oziroma natančneje SRS 2 in MRS 38 ter z njima povezane standarde.

Četrti odstavek določa, da je zavezanec, ki ima sredstvo v lasti, izenačen z zavezancem, ki sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema. Tudi zavezanec, ki sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema, lahko znižuje davčno osnovo pod pogoji iz tega člena.

Peti odstavek določa poseben zaposlitveni pogoj za uveljavitev olajšave, in sicer olajšavo lahko uveljavlja zavezanec, ki ima nepretrgoma v vsem davčnem obdobju vlaganja zaposlena najmanj dva delavca za polni delovni čas. Zavezanci, ki nimajo vsak dan v davčnem obdobju vlaganja zaposlena najmanj dva delavca, ne morejo uveljavljati davčne olajšave.

Šesti odstavek določa, da lahko zavezanec za neizkoriščen del olajšave zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih, vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000 eurov v posameznem davčnem obdobju skupaj z zmanjšanjem za ta vlaganja v tekočem davčnem obdobju in največ v višini davčne osnove. To pomeni, da lahko zavezanec v primeru, da ima manjšo davčno osnovo od 10.000 evrov, neizkoriščen del olajšave prenaša v naslednja davčna obdobja, in sicer v naslednjih pet obdobij. Zmanjšanje davčne osnove skupaj z vlaganjem v tekočem davčnem obdobju pa prav tako ne sme presegati 10.000 eurov.

V sedmem, osmem in devetem odstavku je vgrajeno pravilo proti izogibanju davkom. Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu s tem zakonu, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Enako velja tudi v primeru finančnega najema, če najemodajalec izgubi pravico uporabe opreme. Za odtujitev se šteje tudi prenehanje zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo pa začetek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka. Za odtujitev sredstva se ne šteje, če gre za prenos premoženja, zamenjavo kapitalskih deležev, združitve in delitve v skladu z 38. do 54. členom tega zakona. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in združitve in delitve.

Deseti odstavek določa, da zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Tako se preprečuje možnost dvakratnega financiranja oziroma ugodnosti za isto sredstvo s strani Republike Slovenije oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma EU.



K 2. členu:

Ta člen določa prehodno obdobje za uveljavljanje olajšave za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V v skladu s 55. a členom, in sicer je kot prehodno obdobje določeno leto 2008.


K 3. členu:

S tem členom je določeno, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2008. To pomeni da določbe zakona veljajo že za leto 2008.