Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sreda, 6.5.2009

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o dohodnini (ZDoh-2E)

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV


Ljubljana, 24.4.2009



Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94, 123/04 in 90/05) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 35/02, 60/04, 64/07 in 92/07-uradno prečiščeno besedilo) vlagamo podpisani poslanki in poslanci

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O DOHODNINI,



ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.


Pri obravnavi predloga zakona na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles bo kot predstavnik predlagateljev sodeloval poslanec Rado Likar.

Priloga:
- predlog novele zakona o dohodnini
- podpisi poslank in poslancev:

Jože Tanko
mag. Branko Grims
Branko Marinič
France Cukjati
Aleksander Zorn
Rado Likar
Eva Irgl
dr. Vinko Gorenak
Jožef Jerovšek
Miro Petek
Rudolf Petan
Janez Janša
Milenko Ziherl
dr. Peter Verlič
Iztok Podkrižnik
Zvone Černač
Milan Čadež
Štefan Tisel
Andrej Vizjak
Marjan Bezjak
Robert Hrovat
Zvone Lah
Danijel Krivec
Alenka Jeraj
Ivan Grill
Darko Menih
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O DOHODNINI


I. UVOD


1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Žal so se uresničile napovedi strokovnjakov, da bo slovensko gospodarstvo padlo v gospodarsko recesijo, ker se je vlada Boruta Pahorja prepozno in neučinkovito odzvala na svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Napovedi gospodarske rasti so tako za Slovenijo iz meseca v mesec bolj pesimistične. V decembrski napovedi je UMAR napovedal v letu 2009 1,1 % gospodarsko rast, v letu 2010 pa 3,1 % gospodarsko rast, medtem, ko je evropska komisija Sloveniji za leto 2009 napovedovala 0,6 % gospodarsko rast. Zadnja napoved UMAR-ja, ki jo je podal v mesecu marcu 2009 pa napoveduje kar 4 % gospodarski upad oz. negativno gospodarsko rast za leto 2009! Ta podatek je toliko bolj alarmanten zato, ker je podoben upad BDP napovedan tudi za povprečje EU. Vlada Janeza Janše je z ustrezno in učinkovito gospodarsko politiko dosegla, da je slovenski BDP v povprečju rasel za 3 odstotne točke hitreje kot je bila rast v povprečju EU. Tudi upad BDP bi moral biti za 3 odstotne točke manjši od povprečja EU, če želimo v doglednem času zmanjšati zaostanek v razvitosti. Ob nastopu vlade Boruta Pahorja je ta napovedovala, da bo ta razkorak držala oz., da bo upad slovenskega BDP bistveno manjši od povprečja EU. Kaže, da ji ta cilj zaradi njenega prepočasnega in neustreznega odziva na svetovno finančno in gospodarsko krizo ne bo uspel.

To potrjuje tudi nedavno poročilo evropske komisije, ki je v poročilu navedla, da je Slovenija v zadnjem lanskem četrtletju zaznala drugi največji upad BDP med evrskimi državami (- 4,1 %), medtem, ko je celotne evrsko območje v zadnjem četrtletju zaznalo 1,5 % upad BDP. Tudi za prvo četrtletje 2009 je napovedana negativna gospodarska rast, in če se bo to zgodilo, in najverjetneje se tudi bo, bomo v Sloveniji tudi tehnično v recesiji.

Da vlada Boruta Pahorja reagira na krizo prepočasi in neučinkovito potrjuje tudi kazalnik gospodarskega razpoloženja v Sloveniji, ki se v zadnjih mesecih niža bistveno bolj kot pa v celotni EU. Tako je kazalnik gospodarskega razpoloženja v marcu 2009 v EU upadel za 0,6 točke na 60,3 točke, v Sloveniji pa je v tem času upadel kar za 1,8 točke na samo 44,3 točke. To jasno kaže, da za slabšanje gospodarskega položaja v Sloveniji ni kriva samo svetovna finančna in gospodarska kriza, ampak predvsem nepravočasno in neučinkovito ukrepanje vlade Boruta Pahorja na to krizo. Očitno je, da so bili ukrepi vlad v drugih državah EU učinkovitejši in pravočasni, saj je kazalnik gospodarskega razpoloženja v teh državah upadel bistveno manj kot v Sloveniji.

Ukrepe, ki so se sprejemali v ostalih, bistveno uspešnejših evropskih državah lahko v grobem razdelimo v tri skupine:
- ukrepi za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema ter finančnega trga,
- ukrepi za spodbujanje proizvodne in investicijske dejavnosti podjetij, vključno z ukrepi za ohranitev delovnih mest in
- ukrepi za spodbujanje zasebne potrošnje ter večje investicijske aktivnosti države.

Ukrepe za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema ter finančnega trga je sprejela večinoma še vlada Janeza Janše, ki se je na svetovno finančno krizo nemudoma odzvala in pripravila ukrepe za njeno premostitev. Tako je prejšnja vlada sprejela novelo Zakona o bančništvu, s katero je uvedla neomejeno jamstvo za bančne vloge. Za hiter in učinkovit odziv na morebitno nedelovanje medbančnega trga Evropi pa je prejšnja vlada sprejela še novelo Zakona o javnih financah (ZJF). S spremembami tega zakona lahko država odobri poroštva za medbančno kreditiranje, lahko zagotovi posojilo kreditnim in določenim drugim finančnim institucijam ali pa lahko v te institucije vstopi tudi kapitalsko. Konec meseca marca 2009 je bil na predlog sedanje vlade sprejet tudi Zakon o jamstveni shemi Republike, ki ureja državna jamstva bankam za zadolževanje podjetij. Tudi ta ukrep je vlada Boruta Pahorja predlagala v svojem stilu prepočasnega odzivanja na krizo, saj so prve države tak ukrep sprejele že decembra 2008 (npr. Velika Britanija).

Tudi ukrepe za spodbujanje proizvodne in investicijske dejavnosti podjetij je pripravila in sprejela še vlada Janeza Janše. S spremembami Zakona o davku na dohodek pravnih oseb in Zakona o dohodnini bi se bistveno znižal davek na dobiček podjetij in bistveno bi se povišala olajšava za investicije in olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj. Nova vlada Boruta Pahorja je te ključne ukrepe najprej zavrnila, ko pa je te zakone povzela in večkrat vložila v zakonodajni postopek Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, jih je vlada Boruta Pahorja tako spremenila (vlada Boruta Pahorja je del teh ukrepov podprla zato, da je dajala vtis, da podpira prave, konkretne ukrepe za blažitev krize), da so praktično izgubili svoj cilj in namen. Namesto teh ukrepov je bil sprejet Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, kot ključen zakon za ublažitev posledic krize. Ta zakon naj bi prispeval k ohranjanju delovnih mest, zanj pa so predvidena tudi visoka sredstva (preko 230 milijonov evrov). Vendar pa je zakon spisan tako, da v bistvu spodbuja nedelo, ker podjetja za to, da skrajšajo delovni čas, prejmejo subvencijo od države. In bolj kot skrajšajo delovni čas, višjo subvencijo prejmejo. In tukaj je tudi ključ, zakaj je slovensko gospodarstvo tako drastično in hitro upadlo. Namesto, da bi se podjetja spodbujalo, da vlagajo v nove programe in odpirajo nova delovna mesta, se jih spodbuja, da zmanjšajo svojo proizvodno in poslovno aktivnost. Drastičen in hiter upad slovenskega gospodarstva pospešuje še zaradi finančne krize zaostrena likvidnostna situacija podjetij in nepripravljenost vlade Boruta Pahorja, da bi slovenskemu gospodarstvu vsaj deloma likvidnostno pomagalo s takojšnjo uveljavitvijo novele Zakona o davku na dodano vrednost, ki jo je tudi predlagala PS SDS in v kateri se skrajšuje rok za vračilo preplačanega DDV podjetjem.

O spodbujanju investicijske dejavnosti države največ pove v marcu 2009 sprejeti rebalans proračuna RS za leto 2009, kjer o takemu povečanju ni ne duha ne sluha, se pa zato bistveno povečujejo materialni stroški in sredstva za plače. Rebalans pa sploh ne temelji na realnih makroekonomskih predpostavkah, saj je bilo že v času sprejemanja tega rebalansa znano, da bo gospodarski upad oz. negativna gospodarska rast znašala - 4 %, medtem, ko rebalans temelji na predpostavki 0,6 % gospodarske rasti. Se pa zato v temu rebalansu uvajajo fiktivne postavke, kot je postavka 9535 - Poplačila obveznosti iz naslova vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v višini 50 milijonov evrov. Ukrepov za spodbujanje zasebne potrošnje pa vlada Boruta Pahorja ni še predlagala in po javnih informacijah o takih ukrepih niti ne razmišlja. Nasprotno, z zniževanjem plač javnih uslužbencev in napovedanim znižanjem pokojnin zasebno potrošnjo celo omejuje. Recesija pomeni upad gospodarske aktivnosti. Gospodarska aktivnost pa upade, ko se zmanjša trošenje prebivalstva ter trošenje oziroma investicije podjetij. Pomembno vlogo pri trošenju in investicijah pa ima seveda tudi država. Za oživitev gospodarske aktivnosti je torej potrebno sprejeti tudi ukrepe, ki bi spodbudili trošenje prebivalstva.

Torej pomembno je, da se tudi v težjih časih in spremenjenih razmerah spodbuja za investiranje in posledično rast in razvoj. Spodbujati je potrebno vse segmente gospodarstva, ukrepi pa morajo biti posameznemu segmentu gospodarstva prilagojeni glede na njegove značilnosti.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilj predlaganega zakona je razbremeniti slovensko gospodarstvo, kar je v času svetovne in gospodarske krize še toliko bolj pomembno. Pri razbremenitvi gospodarstva je še posebno pozornost potrebno nameniti majhnemu gospodarstvu, izmed katerega še posebej izstopajo samostojni podjetniki posamezniki. Ti so najbolj dinamičen, hkrati pa najbolj ranljiv del gospodarstva. Samostojni podjetniki posamezniki imajo zaradi svoje majhnosti slabša pogajalska izhodišča pri bankah in večjih poslovnih partnerjih, hkrati pa se neredko zgodi, da večji poslovni partnerji izkoriščajo svojo velikost za to, da uveljavijo boljše plačilne in druge pogoje na račun majhnih podjetnikov. Vendar je ravno ta najmanjši del gospodarstva velikokrat najbolj ključen za nadaljnji razvoj in uspešnost celotnega nacionalnega gospodarstva. Za veliko najbolj znanih svetovnih podjetij, zlasti iz tehnološkega sektorja (Google, Microsoft, Apple...) je znano, da so se razvili in zrastli iz idej posameznikov, ki so imeli tudi to srečo, da so delovali v okolju, ki jim je omogočilo in jih spodbujalo, da so svoje ideje prenesli v konkretne projekte ter se uspešno razvijali in širili poslovanje.

Za ustvarjanje okolja, ki bi kot prvo spodbujal ljudi, da se sploh odločajo za podjetništvo in nadalje, da to okolje spodbuja majhne podjetnike k rasti in razvoju je ključna država. Predvsem davčni zakoni so pomemben del podjetniškega okolja. Pomembno je, da čim večjemu številu samostojnim podjetnikom omogočajo enostavno poslovanje s čim nižjimi administrativnimi in drugimi stroški. Predlagani zakon zagotavlja poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove za obdavčitev za večje število zavezancev, ki imajo dohodke iz dejavnosti. Predlagani zakon pa tudi spodbuja samostojne podjetnike k zaposlovanju novih delavcev, kar je v času svetovne finančne in gospodarske krize, zaradi katere grozijo in se dogajajo množična odpuščanja in brezposelnost še posebej pomembno.

Poglavitna rešitev predloga zakona je dvig meje prihodkov davčnega zavezanca iz naslova opravljanja dejavnosti iz 42.000 evrov na 100.000 evrov, da lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. Predlaga se tudi dopolnitev pogoja za upoštevanje normiranih odhodkov, ki pravi, da davčni zavezanec ne sme zaposlovati delavcev, da lahko pri upoštevanju davčne osnove zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. Predlaga se, da poleg tistih zavezancev, ki ne zaposlujejo delavcev, zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov tudi tisti zavezanci, ki zaposlujejo enega delavca.

S predlagano spremembo veljavne zakonodaje se predlaga tudi povečanje olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj. Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj naj bi se povečala s 20% na 40% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, prav tako naj bi se povečala olajšava za te iste namene, ki vključuje regionalno komponento in sicer s 30% oziroma 40% na 50% oziroma 60% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj.


3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva

Tako kot že pri zvišanju praga prihodkov za poenostavljeno ugotavljanje osnove za obdavčitev iz naslova dohodka iz dejavnosti in ostalih sprememb, ki so bile sprejete 23.11.2005 v noveli Zakona o dohodnini (ZDoh-1D), bo tudi ta sprememba v obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb imela določene minimalne likvidnostne posledice na državni proračun, vendar bo pomenila precejšnjo administrativno poenostavitev izvajanja dohodninske zakonodaje. Po podatkih ministrstva za finance je od 75.000 davčnih zavezancev davčno olajšavo za raziskavo in razvoj koristilo 461 zavezancev in ta olajšava ne povzroča večjih finančnih učinkov v državni blagajni. Ocenjujemo, da tudi dvig te olajšave ne bo imel večjih finančnih posledic za državno blagajno, bo dal pa gospodarstvu pomembno sporočilo, da država investiranje gospodarstva v raziskave in razvoj podpira.


Na druga javno finančna sredstva predlagane spremembe in dopolnitve nimajo učinkov.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

Predlog zakona ni predlagan z namenom usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, saj-le ta tega področja ne ureja.

Mednarodna primerjava je vzeta iz sprejetega Zakona o dohodnini (ZDoh-2, U.L. 117/06), ki je bil v državnem zboru sprejet 26.10.2006.


A) AVSTRIJA

Dohodek iz dejavnosti
V dohodek iz dejavnosti se vključuje dohodek iz poklicnih in drugih neodvisnih storitev ter dohodek iz trgovanja in poslovanja. Stroški, ki nastanejo v zvezi s pridobivanjem, zagotavljanjem in ohranjanjem obdavčljivega dohodka, se na splošno priznajo kot odbitek pri ugotavljanju davčne osnove.

Davčni zavezanci, ki ugotavljajo dohodek po plačani realizaciji, se lahko odločijo za uporabo normiranih stroškov, namesto da bi odšteli dejanske stroške. Taki stroški se izračunajo kot procent od bruto dohodka in se na splošno gibljejo od 12% (za dohodek iz dejavnosti na splošno) do 6% (za dejavnost poučevanja in znanstveno dejavnost), a največ, za 12% ali 6%, v višini 220.000 evrov.


B) FINSKA

Dohodek iz dejavnosti
Neto dohodek zavezanca iz dejavnosti se izračuna po enakih pravilih, kot veljajo za družbe. V dohodek iz dejavnosti se všteva tudi določen dohodek iz premičnega in nepremičnega premoženja, ki pripada dejavnosti.

Neto dohodek iz dejavnosti se razdeli v zasluženi dohodek in dohodek iz naložb. Znesek, ki je enak 20% neto kapitala, uporabljanega v dejavnosti na koncu preteklega davčnega leta, se šteje za dohodek iz naložb; preostanek je zasluženi dohodek. Vendar je del, ki se šteje za dohodek iz naložb, določen v višini 10%, če tako zahteva davčni zavezanec (to je lahko bolj ugodno za zavezance z nižjimi dohodki, zaradi progresivnih stopenj obdavčitve).

Razlikovanja med poslovnim in poklicnim dohodkom za davčne namene ni.


C) ITALIJA

Dohodek iz poklicne in druge dejavnosti
Dohodek iz poklicnih storitev je dosežen iz običajnih neodvisnih dejavnosti, ki niso poslovna dejavnost, npr. iz umetniških dejavnosti ali opravljanja poklicnih storitev. Obdavčljivi dohodek je razlika med prejetim plačilom in stroški, ki nastanejo pri tem, vključno:
- s hotelskimi stroški, stroški pogostitve in razvedrila, ki se odštejejo do višine 2% plačil, prejetih v preteklem letu; in
- z amortizacijo stalnih sredstev, ki se uporabljajo v okviru doseganja dohodka iz poklicnih storitev. Amortizacija vozil, ki se v večjem delu davčnega leta ne uporabljajo samo za opravljanje poklicnih storitev, se dovoli samo do 50% stroškov, priznanih za davčne namene. Dohodek iz poslovne dejavnosti se na splošno obdavči po progresivnih stopnjah dohodnine.

Posameznik, ki začne opravljati poklicno ali drugo dejavnost na novo, se lahko odloči, da se njegov dohodek (če prihodki ne presegajo 30.987,41 evrov za storitve in 61.974,83 evrov za druge dejavnosti) obdavči z nadomestnim davkom po stopnji 10%. Ta vzpodbuda velja za prva tri leta dejavnosti. Posamezniki, ki že opravljajo malo dejavnost (prihodki ne presegajo 25.822,84 evrov), se lahko odločijo za nadomestni davek po stopnji 15%. Časovne omejitve ni.


5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Zakon ne bo imel drugih posledic.



II. BESEDILO ČLENOV
1. člen

V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 20/09) se v drugi točki tretjega odstavka 48. člena številka "42.000" nadomesti s številko "100.000".
V tretji točki tretjega odstavka se za besedo "delavcev" doda besedilo "ali zaposluje največ enega delavca".
2. člen

V 61. členu v prvem odstavku se številka »20« nadomesti s številko »40«, številka »30« s številko »50« in številka » 40« s številko »60«.
3. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporabljati pa se začne pri odmeri dohodnine za leto 2009.



III. OBRAZLOŽITEV


K 1. členu

Člen določa, da se meja za upoštevanje normiranih odhodkov dvigne iz 42.000 evrov na 100.000 evrov prihodkov iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih. Širi se tudi krog upravičencev, ki lahko zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove tudi na tiste zavezance, ki zaposlujejo enega delavca.


K 2. členu

Ta člen določa, da lahko zavezanec uveljavlja splošno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj iz prvega stavka prvega odstavka 61. člena zakona v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, vendar največ v višini davčne osnove. Ob tem pa ostaja v veljavi tudi regijska davčna olajšava za raziskave in razvoj, določena v tretjem stavku prvega odstavka 61. člena zakona in urejena tudi z Uredbo o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj. Ker je regijska davčna olajšava za raziskave in razvoj v 61. členu določena kot dodatna olajšava splošni olajšavi na način, da se znesek splošne olajšave poveča za 10 oziroma 20 odstotnih točk, sta v tem členu povečani številki 30 in 40 na 50 in 60.


K 3. členu

V tem členu je določeno, da se uporabljajo te spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini za odmero dohodnine v letu 2009.



IV. BESEDILI ČLENOV, KI SE SPREMINJATA

48. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3) Zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi,
2. njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 eurov,

3. ne zaposluje delavcev, lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti in izpolnjuje pogoja iz 1. in 3. točke tretjega odstavka tega člena, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(5) Za posamezno kmetijsko in dopolnilno dejavnost se sme v okviru kmečkega gospodinjstva kot zavezanec priglasiti en sam nosilec dejavnosti.

(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi,

2. prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47. člena tega zakona in izpolnjuje pogoj iz 1. točke šestega odstavka tega člena, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem davčnem letu, zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

61. člen
(olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja po tem odstavku so vlaganja v:

1. notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalne-razvojne dejavnosti zavezanca;

2. nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije). Ne glede na prvi stavek tega odstavka, lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15%, in v višini 40% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15% (v nadaljnjem besedilu: regijska olajšava). Vlada z uredbo določi shemo za izvajanje regijske olajšave. Pri ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko znižuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom,
se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami. Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu/programu.

(2) Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem letu znižuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih.

(3) Pri znižanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih let se davčna osnova najprej zniža za neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma.

(4) Neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu se ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.

(5) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem odstavku tega člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.