Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 1.10.2007

Prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, dodatna zdravstvena zavarovanja in izvajanje Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov


Pojasnilo MF, št. 35960/03, z dne 24. 1. 2003

Izvajalci pokojninskih zavarovanj po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01 in 108/02), v nadaljevanju ZPIZ-1, so v zvezi z obdavčevanjem v skladu z 11. členom Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov (Ur.l. RS, št. 57/99), v nadaljevanju ZDPZP, od Ministrstva za finance RS dobili dodatna pojasnila glede izvajanja ZDPZP v naslednjih primerih:

  • prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in izstopa izvajalca pokojninskega načrta,
  • prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in prenosa sredstev,
  • prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in smrti zavarovanca,
  • prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja brez izplačila zavarovalnih vsot.

1. V primeru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in izstopa izvajalca pokojninskega načrta gre za izredno prenehanje omenjenega zavarovanja v skladu s prvo alineo drugega odstavka 351. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Pri tem mora izvajalec prostovoljnega dodatnega zavarovanja ravnati v skladu z določbami 357. člena ZPIZ-1, kjer je določena obveznost izvajalca prostovoljnega dodatnega zavarovanja ob izrednem prenehanju zavarovanja. Navedeno pomeni, da je davčni zavezanec, če niso izpolnjeni pogoji iz 2. točke prvega odstavka 8. člena ZDPZP, dolžan obračunati in plačati davek od prometa zavarovalnih poslov v skladu z 11. členom ZDPZP, pri čemer pa je davčna osnova odkupna vrednost.

2. V primeru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko pomeni prenos sredstev na drugega izvajalca naslednje:

a) Dejanski prehod zavarovanca iz enega pokojninskega načrta k drugemu pokojninskemu načrtu. V skladu s 360. členom ZPIZ-1 je takšen prehod iz enega pokojninskega načrta k drugemu pokojninskemu načrtu dovoljen le, če gre v obeh primerih za pokojninska načrta iz prvega odstavka 297. člena ZPIZ-1 (tj. pokojninska načrta sta odobrena s strani ministra, pristojnega za delo) in če je premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja plačana za obdobje, ki ni krajše od 36 mesecev (prvi odstavek 360. člena ZPIZ-1). Prenos sredstev se tako opravi na podlagi pisne zahteve za prenos sredstev, ki ji mora zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja priložiti soglasje izvajalca pokojninskega načrta, na katerega se prenašajo sredstva (drugi odstavek 360. člena ZPIZ-1). Hkrati velja tudi dodati, da ima izvajalec pokojninskega načrta, iz katerega je izstopil zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja, pravico do povračila stroškov zaradi prenosa sredstev v višini, določeni v pokojninskem načrtu (četrti odstavek 360. člena ZPIZ-1).

Iz navedenega izhaja, da se v primeru omenjenega prenosa sredstev iz 360. člena ZPIZ-1, sredstva zavarovanca ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev lahko prenesejo v drug pokojninski načrt. Takšen prenos sredstev pa se v skladu s 351. členom ZPIZ-1 ne šteje za (izredno) prenehanje zavarovanja niti ga ne moremo šteti za razdrtje pogodbe niti ne pride do izplačila odkupne vrednosti. Tako se z ozirom na navedeno davka od prometa zavarovalnih poslov v obravnavanem primeru ne obračunava in ne plačuje.

b) (izredno) prenehanje zavarovanja v skladu s prvo ali drugo alineo drugega odstavka 351. člena ZPIZ-1 ali pa tudi razdrtje pogodbe na eni strani in na drugi strani sklenitev nove zavarovalne pogodbe prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri drugem izvajalcu pokojninskega načrta. V tem primeru Ministrstvo za finance RS meni, da je dejansko stanje enako, kot v prvem opisanem primeru. Tako je davčni zavezanec, če niso izpolnjeni pogoji iz 2. točke prvega odstavka 8. člena ZDPZP, dolžan obračunati in plačati davek od prometa zavarovalnih poslov v skladu z 11. členom ZDPZP.

3. V skladu s tretjo alineo drugega odstavka 351. člena ZPIZ-1 prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (izredno) preneha tudi s smrtjo zavarovanca prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pred pridobitvijo pravice iz 361. člena tega zakona. Nadalje je tudi v prvem odstavku 356. člena ZPIZ-1 določeno, da prostovoljno dodatno zavarovanje preneha, če zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja umre pred pridobitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine iz 362. člena ZPIZ-1 oziroma predčasne dodatne starostne pokojnine iz 363. člena ZPIZ-1. V drugem in tretjem odstavku 356. člena ZPIZ-1 pa je določeno, da v tem primeru pridobi oseba, ki jo je zavarovanec imenoval za upravičenca v primeru smrti, pravico zahtevati od izvajalca prostovoljnega dodatnega zavarovanja izpolnitev obveznosti iz 357. člena tega zakona, oziroma če zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja ni navedel upravičenca za primer smrti, preide pravica zahtevati od izvajalca prostovoljnega dodatnega zavarovanja izpolnitev obveznosti iz 357. člena ZPIZ-1 na dediče zavarovanca. Iz navedenega sledi, da ZPIZ-1 ne obravnava smrti zavarovanca prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja kot razdrtje pogodbe (v splošnem nastane po volji pogodbenih strank). Tako lahko sklepamo, da v primeru smrti zavarovanca preide zgolj pravica do zahteve po izpolnitvi obveznosti izvajalca prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, to je pravica do izplačila odkupne vrednosti, bodisi na upravičenca, ki ga imenuje zavarovanec, bodisi na dediče zavarovanca, kot je določeno v 356. členu ZPIZ-1.

V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZDPZP se davek od prometa zavarovalnih poslov naknadno obračuna le, če se zavarovalna pogodba iz 2. točke prvega odstavka 8. člena ZDPZP razdre pred pretekom 10-ih let. Davek se v tem primeru odmeri od vsote, ki se izplača zavarovancu. Na podlagi ugotovitve, da se v primeru smrti zavarovanca v skladu s 351. členom ZPIZ-1 zavarovalna pogodba ne razdre, ampak gre za drug primer izrednega prenehanja, navedeno pomeni, da zakonski pogoji za naknaden obračun davka od zavarovalnih poslov v skladu z 11. členom ZDPZP niso izpolnjeni.

4. Če se zavarovalna pogodba za zavarovanje iz 2. točke 8. člena ZDPZP razdre pred potekom 10- ih let, mora davčni zavezanec obračunati in plačati davek od zavarovalnih poslov, ki se odmeri od vsote, ki se izplača zavarovancu (prvi in drugi odstavek 11. člena ZDPZP). Tako Ministrstvo za finance RS meni, da v primeru prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kjer ni izplačila zavarovalnih vsot, zavarovalna pogodba se razdre pred pretekom 10-ih let, ni davčne osnove za obračun davka od prometa zavarovalnih poslov oziroma je ta enaka nič.