Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 19.11.2012

OBRAVNAVA VLOG DAVČNIH ZAVEZANCEV, KI SO UTRPELI ŠKODO V NEURJU S POPLAVAMI DNE 5. NOVEMBRA 2012



OBRAVNAVA VLOG DAVČNIH ZAVEZANCEV, KI SO UTRPELI ŠKODO V NEURJU S POPLAVAMI DNE 5. NOVEMBRA 2012

Navodilo DURS, št. 4290-186529/2012, 15.11.2012

 

Nekatera območja Republike Slovenije je dne 5. 11. 2012 prizadelo neurje s poplavami, v katerem so bile prizadete tudi fizične in pravne osebe, ki so zavezanci za davke.

 

V zvezi s tem je Davčna uprava RS pripravila navodilo za postopanje davčnega organa pri obravnavi vlog zavezancev za davek, ki so zaradi naravne nesreče utrpeli škodo. Namen tega navodila je tudi, da se prizadete pravne in fizične osebe seznani z možnostjo uporabe tistih določil zakonov, ki urejajo obdavčenje in davčni postopek, ki jim bodo olajšale davčni položaj.

 

Davčna uprava RS bo v okviru zakonskih možnosti vloge teh zavezancev obravnavala prednostno, da bi s tem pripomogla k odpravi posledic naravnih nesreč.

 

1. Odpis, delni odpis in odlog oziroma obročno plačilo davka

 

Davčni zavezanci imajo možnost odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, če izpolnjujejo pogoje, določene v 101., 102. in 103. členu Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4 in 32/12) ter v členih od 29. do 43.c člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: pravilnik). Pri tem pa davčni predpisi omogočajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka tudi v primerih naravnih nesreč, pri čemer je naravna nesreča pomembna okoliščina, na podlagi katere se lahko dovoli odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka.

 

V zvezi s tem poudarjamo, da ZDavP-2 vsebuje določene omejitve, po katerih odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka po 101., 102. in 103. členu ZDavP-2 ni dovoljen za naslednje obveznosti:
- akontacije davka;
- davčni odtegljaj;
- prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (odločba US: če gre za zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1);
- prispevke za zdravstveno zavarovanje;
- obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti;
- izrečene globe in stroški postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ,
- obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.

 

V kolikor davčni zavezanec dolguje navedene obveznosti, odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo za te obveznosti, kljub naravni nesreči, ni možen.

 

1.1  Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka fizičnim osebam

 

Davčni zavezanec kot fizična oseba ima možnost odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka po določbah 101. in 103. člena ZDavP-2* ter pravilnika, pri čemer le 101. člen omogoča odpis in delni odpis ter odlog in obročno plačilo davka za največ 24 mesecev, 103. člen pa zgolj odlog in obročno plačilo davka, in še to v krajšem obdobju 12-ih oziroma 3 mesecev.

 

Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka morajo davčni zavezanci načeloma izpolnjevati kriterije glede dohodkov, prihrankov in premoženja zavezanca, določene v 101. členu ZDavP-2 in pravilniku. Vendar ima davčni organ možnost dovoliti odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka tudi tistim davčnim zavezancem, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev glede materialnega stanja, so pa utrpeli škodo zaradi naravne nesreče. 38. člen pravilnika namreč določa, da v primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po drugem odstavku tega člena je odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka dovoljen zgolj v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena. Dokazovanje okoliščin iz prvega odstavka tega člena pa določa tretji odstavek 38. člena, po katerem okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin iz prvega odstavka, kot na primer odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težki družinski situaciji davčnega zavezanca, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Glede na navedeno bo davčni organ lahko dovolil odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka tudi v primeru, če davčni zavezanec ne bo izpolnjeval objektivnih kriterijev glede dohodkov, prihrankov in premoženja, vendar bo zavezanec dokazal obstoj naravne nesreče ter dejstvo, da je zaradi naravne nesreče ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov, če bi davek moral plačati. Dokazno breme je torej na strani davčnega zavezanca, ki mora dokazati vzročno zvezo med naravno nesrečo in ogroženostjo preživljanja. K vlogi mora obvezno priložiti tudi dokazila o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, ter dokazila o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode.

 

Poudarjamo, da gre v teh primerih za specifične primere, ki zahtevajo individualno obravnavo. V vsakem primeru pa velja, da za določene vrste davka kljub naravni nesreči ni dovoljen odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo. Poleg tega je treba upoštevati tudi pravilnik v delu, ki določa, da je odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka dovoljen zgolj v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom naravne nesreče. Če gre za primer, ko je davek zapadel v plačilo več kot tri mesece pred nastankom naravne nesreče, se vloga za odpis, odlog in obročno plačilo davka obravnava po običajnem postopku in kriterijih, določenimi v ZDavP-2 in pravilniku.

 

Davčni zavezanci (fizične osebe) vlogo vložijo na predpisanem obrazcu, ki je priloga 5 pravilnika. Vloga je dostopna na tej povezavi: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04337-OB~P002-0000.PDF

 

 

1.2 Odlog in obročno plačilo davka poslovnim subjektom

 

Davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost, imajo možnost odloga oziroma obročnega plačila davka po 102. in prvem odstavku 103. člena ZDavP-2, pri čemer 102. člen omogoča odlog in obročno plačilo davka za največ 24 mesecev, 103. člen pa odlog in obročno plačilo davka v krajšem obdobju, tj. 12-ih mesecev.

 

Tako kot to velja pri fizičnih osebah, je tudi poslovnim subjektom omogočen odlog in obročno plačilo davka iz razloga naravne nesreče. V skladu z veljavno zakonodajo je namreč naravna nesreča eden izmed temeljnih kriterijev za odobritev odloga ali obročnega plačila davka. V skladu s 102. členom ZDavP-2 in pravilnikom namreč davčni organ lahko dovoli odlog plačila za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če so kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja: 1) davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda (zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov) in 2) odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Pri tem je prvi pogoj izpolnjen, če zavezanec dokaže, da je zaradi naravne nesreče izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov.

 

Dokazno breme je na strani davčnega zavezanca, ki mora k vlogi obvezno priložiti tudi dokazila o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, ter dokazila o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode.

 

Poudarjamo, da gre tudi v teh primerih za specifične primere, ki zahtevajo individualno obravnavo. V vsakem primeru pa tudi za poslovne subjekte velja, da za določene vrste davka kljub naravni nesreči ni dovoljen odlog oziroma obročno plačilo.

 

Davčni zavezanci (poslovni subjekti) vlogo vložijo na predpisanem obrazcu, ki je priloga 15 pravilnika. Vloga je dostopna na tej povezavi: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04337-OB~P012-0000.PDF.

 

2. Uveljavljanje davčnih olajšav za donacije

 

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12) v 59. členu in Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - UPB7, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF in 75/12) v 66. členu določata davčno olajšavo za donacije, ki jih lahko uveljavljajo zavezanci po ZDDPO-2 in zavezanci po ZDoh-2, ki opravljajo dejavnost, če namenijo sredstva v denarju in naravi, med drugim za dobrodelne in humanitarne namene organizacijam, ki so po posebnih predpisih ustanovljene za opravljanje navedenih dejavnosti, ali če namenijo sredstva prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.

 

V zvezi s pričakovanimi vprašanji, ali se lahko olajšava za donacije uveljavlja tudi, če podjetja (pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost) nakažejo sredstva na posebne račune za humanitarno pomoč prizadetim v poplavah, ki jih v ta namen odprejo občine, pojasnjujemo:

 

Po Zakonu o lokalni samoupravi so naloge občin med drugim tudi organiziranje pomoči in reševanja za primere elementarnih in drugih nesreč, urejanje zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, osebne in vzajemne zaščite prebivalcev in dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč, skrb za dejavnost humanitarnih organizacij, odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč itd.

 

Na podlagi navedenega in glede na namen 59. člena ZDDPO-2 in 66. člena ZDoh-2, ki določata olajšave za izplačila organizacijam, ustanovljenim za humanitarno dejavnost, v katero sodi tudi organizirano zagotavljanje in razdeljevanje humanitarne pomoči prizadetim v naravnih in drugih nesrečah, menimo, da se lahko tudi za nakazila pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, na posebni račun, ki ga posebej za ta namen odpre občina, uveljavlja davčna olajšava za donacije po 59. členu ZDDPO-2 in 66. členu ZDoh-2. Menimo pa, da je za uveljavljanje olajšave bistveno, da so donacije dejansko namenjene občini za obravnavane namene, kar pomeni, da se v skladu s predpisi prikazujejo kot namenski prihodek občine, ki se porablja v skladu z merili in pravili občine za porabo namenskih sredstev v okviru izvajanja teh nalog občine. Če pa gre za donacije, namenjene posameznim fizičnim ali pravnim osebam, pri čemer občina nastopa zgolj kot posrednik, saj se preko sklica za nakazilo donacija dejansko namenja tudi konkretni fizični oziroma pravni osebi, menimo, da v teh primerih niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje olajšave po prvem odstavku 59. člena ZDDPO-2 in prvem odstavku 66. člena ZDoh-2.

 

3. Znižanje višine akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti med davčnim letom

 

ZDavP-2 določa, da davčni zavezanec, pravna oseba, katerega davčna osnova se za tekoče davčno obdobje razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje, od davčnega organa lahko zahteva spremembo višine akontacije v skladu z 371. členom ZDavP-2. Davčni zavezanec to stori tako, da vloži zahtevo za spremembe višine akontacije davčnemu organu najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove. O takšni zahtevi odloči davčni organ v 15 dneh.

 

Enaka možnost, pod enakimi pogoji kot za davčne zavezance, pravne osebe, je z ZDavP-2 določena tudi za davčne zavezance - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, in sicer z 299. členom ZDavP-2 (sprememba predhodne akontacije med davčnim letom).

 

4. Zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov

 

Kmetje, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko kot oškodovanci v neurju s poplavami novembra 2012, pri davčnem organu v 15 dneh od nastanka škode vložijo zahtevek za odpis ali zmanjšanje prispevkov po Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane – ZPKZ (Uradni list RS, št. 48/92 in 21/95). Vloga je dostopna na spletni strani DURS:
http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Sporocila_za_medije/Narav.nesrec__2008-KMETJE.pdf in na vseh davčnih uradih.

 

Zavarovancem se lahko v skladu z navedenim zakonom v primerih elementarnih nesreč zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon za elementarne nesreče šteje točo, neurje, pozebo, poplave, sušo, žled, premikanje zemeljskih tal, požar, pa tudi pogin živine in rastlinske bolezni in škodljivce, če zavezanec škode ni mogel preprečiti.

 

Prispevki se lahko zmanjšajo ali odpišejo le v primeru, če je škodo ocenila pristojna komisija. Ta škoda se izrazi glede na letni katastrski dohodek kmetije.

 

Glede na odstotek prizadetosti se zavarovanci razdelijo v dve kategoriji:
- v I. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 % do 100 % letnega katastrskega dohodka;
- v II. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 30 % do 80 % letnega katastrskega dohodka.

 

Zavezancu I. kategorije prizadetosti se letni prispevek v celoti odpiše, zavezancu II. kategorije prizadetosti pa se prispevek zmanjša za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube letnega katastrskega dohodka.

 

Skladno z zakonom je možno pravico uveljavljati tudi v primeru pogina živine, kot živina pa se štejejo vse živali, ki prinašajo prihodek kmetije.

 

O upravičenosti do zmanjšanja ali odpisa prispevkov v ugotovitveni odločbi odloči davčni organ na podlagi uradnih podatkov o oceni škode za posameznega zavarovanca, ki jih prejme od Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zavarovancu se zmanjša ali odpiše letni prispevek od osnove, od katere je bil zavarovan, vendar največ od zneska najnižje pokojninske osnove.

 

5. Oprostitev dohodnine od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč

 

ZDoh-2 v 73. členu določa, da se v davčno osnovo od katastrskega dohodka fizičnim osebam, ki so zavezanci za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na njihovo zahtevo med drugim ne všteva katastrski dohodek zemljišč:
- na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje;
- ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov;
- na katerih so objekti za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- ki so neuporabna ali slabše kakovosti, pa so z vlaganji postala uporabna ali bolj rodovitna, za obdobje treh let, z uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi ali izboljšanju.

 

Zakon tako omogoča, da se iz obdavčitve izvzemajo vsa zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo ali gozdarstvo, imajo pa poleg te osnovne še dodatno funkcijo varovanja pred naravnimi nesrečami. Obenem zakon omogoča, da se za zemljišča, ki so neuporabna ali slabše kakovosti, lahko tudi zaradi poplav, plazenja ali druge naravne ujme, ki zmanjša rodovitnost zemljišča, po sanaciji zemljišča uveljavi triletna oprostitev dohodnine za katastrski dohodek takih zemljišč.

 

Oprostitev lahko zavezanec na podlagi 314. člena ZDavP-2 uveljavlja pri davčnem organu z vlogo, h kateri mora priložiti ustrezna dokazila ali navesti javno evidenco, iz katere je upravičenost do oprostitve razvidna. Vloga je dostopna na spletni strani DURS ter na davčnih uradih.

 

Davčni organ odloči o upravičenosti do oprostitve z odločbo v 15 dneh od vložitve vloge. Pri tem se v posameznem letu v odločbi, v kateri se odmeri akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, priznajo oprostitve, za katere so bile vloge vložene do 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja, in so odločbe postale pravnomočne najpozneje do izdaje te odločbe. Za oprostitve, ki se v skladu z ZDoh-2 uveljavljajo šele v prvem letu po letu izvedbe ukrepa, se ne glede na pravnomočnost odločbe, upoštevajo v naslednjem letu.

 

Vloge, vložene po 30. juniju, za katero se dohodnina odmerja, se upoštevajo pri izračunu akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.

OPOMBA:

* V 101. členu ZDavP-2 je splošna določba o odpisu, delnem odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu davka, po kateri lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v skladu s prvim odstavkom 103. člena ZDavP-2 dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 12 mesecev, če vlagatelj predloži ustrezen instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2  ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Na podlagi drugega odstavka 103. člena ZDavP-2 se lahko davčnemu zavezancu – fizični osebi, ki davka ni zmožna plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja ter se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti, dovoli obročno plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih. Za odobritev obročnega plačila davka v največ 3 mesečnih obrokih zavezancu ni treba izpolnjevati nobenih posebnih kriterijev, zadošča zgolj vloga, v kateri izjavi, da davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku, ter da ne more zagotoviti zavarovanja.

 

OBRAVNAVA VLOG DAVČNIH ZAVEZANCEV, KI SO UTRPELI ŠKODO V NEURJU S POPLAVAMI DNE 5. NOVEMBRA 2012

Navodilo DURS, št. 4290-186529/2012, 15.11.2012

 

Nekatera območja Republike Slovenije je dne 5. 11. 2012 prizadelo neurje s poplavami, v katerem so bile prizadete tudi fizične in pravne osebe, ki so zavezanci za davke.

 

V zvezi s tem je Davčna uprava RS pripravila navodilo za postopanje davčnega organa pri obravnavi vlog zavezancev za davek, ki so zaradi naravne nesreče utrpeli škodo. Namen tega navodila je tudi, da se prizadete pravne in fizične osebe seznani z možnostjo uporabe tistih določil zakonov, ki urejajo obdavčenje in davčni postopek, ki jim bodo olajšale davčni položaj.

 

Davčna uprava RS bo v okviru zakonskih možnosti vloge teh zavezancev obravnavala prednostno, da bi s tem pripomogla k odpravi posledic naravnih nesreč.

 

1. Odpis, delni odpis in odlog oziroma obročno plačilo davka

 

Davčni zavezanci imajo možnost odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, če izpolnjujejo pogoje, določene v 101., 102. in 103. členu Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4 in 32/12) ter v členih od 29. do 43.c člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: pravilnik). Pri tem pa davčni predpisi omogočajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka tudi v primerih naravnih nesreč, pri čemer je naravna nesreča pomembna okoliščina, na podlagi katere se lahko dovoli odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka.

 

V zvezi s tem poudarjamo, da ZDavP-2 vsebuje določene omejitve, po katerih odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka po 101., 102. in 103. členu ZDavP-2 ni dovoljen za naslednje obveznosti:
- akontacije davka;
- davčni odtegljaj;
- prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (odločba US: če gre za zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1);
- prispevke za zdravstveno zavarovanje;
- obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti;
- izrečene globe in stroški postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ,
- obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.

 

V kolikor davčni zavezanec dolguje navedene obveznosti, odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo za te obveznosti, kljub naravni nesreči, ni možen.

 

1.1  Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka fizičnim osebam

 

Davčni zavezanec kot fizična oseba ima možnost odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka po določbah 101. in 103. člena ZDavP-2* ter pravilnika, pri čemer le 101. člen omogoča odpis in delni odpis ter odlog in obročno plačilo davka za največ 24 mesecev, 103. člen pa zgolj odlog in obročno plačilo davka, in še to v krajšem obdobju 12-ih oziroma 3 mesecev.

 

Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka morajo davčni zavezanci načeloma izpolnjevati kriterije glede dohodkov, prihrankov in premoženja zavezanca, določene v 101. členu ZDavP-2 in pravilniku. Vendar ima davčni organ možnost dovoliti odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka tudi tistim davčnim zavezancem, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev glede materialnega stanja, so pa utrpeli škodo zaradi naravne nesreče. 38. člen pravilnika namreč določa, da v primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po drugem odstavku tega člena je odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka dovoljen zgolj v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena. Dokazovanje okoliščin iz prvega odstavka tega člena pa določa tretji odstavek 38. člena, po katerem okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin iz prvega odstavka, kot na primer odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težki družinski situaciji davčnega zavezanca, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Glede na navedeno bo davčni organ lahko dovolil odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka tudi v primeru, če davčni zavezanec ne bo izpolnjeval objektivnih kriterijev glede dohodkov, prihrankov in premoženja, vendar bo zavezanec dokazal obstoj naravne nesreče ter dejstvo, da je zaradi naravne nesreče ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov, če bi davek moral plačati. Dokazno breme je torej na strani davčnega zavezanca, ki mora dokazati vzročno zvezo med naravno nesrečo in ogroženostjo preživljanja. K vlogi mora obvezno priložiti tudi dokazila o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, ter dokazila o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode.

 

Poudarjamo, da gre v teh primerih za specifične primere, ki zahtevajo individualno obravnavo. V vsakem primeru pa velja, da za določene vrste davka kljub naravni nesreči ni dovoljen odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo. Poleg tega je treba upoštevati tudi pravilnik v delu, ki določa, da je odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka dovoljen zgolj v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom naravne nesreče. Če gre za primer, ko je davek zapadel v plačilo več kot tri mesece pred nastankom naravne nesreče, se vloga za odpis, odlog in obročno plačilo davka obravnava po običajnem postopku in kriterijih, določenimi v ZDavP-2 in pravilniku.

 

Davčni zavezanci (fizične osebe) vlogo vložijo na predpisanem obrazcu, ki je priloga 5 pravilnika. Vloga je dostopna na tej povezavi: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04337-OB~P002-0000.PDF

 

 

1.2 Odlog in obročno plačilo davka poslovnim subjektom

 

Davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost, imajo možnost odloga oziroma obročnega plačila davka po 102. in prvem odstavku 103. člena ZDavP-2, pri čemer 102. člen omogoča odlog in obročno plačilo davka za največ 24 mesecev, 103. člen pa odlog in obročno plačilo davka v krajšem obdobju, tj. 12-ih mesecev.

 

Tako kot to velja pri fizičnih osebah, je tudi poslovnim subjektom omogočen odlog in obročno plačilo davka iz razloga naravne nesreče. V skladu z veljavno zakonodajo je namreč naravna nesreča eden izmed temeljnih kriterijev za odobritev odloga ali obročnega plačila davka. V skladu s 102. členom ZDavP-2 in pravilnikom namreč davčni organ lahko dovoli odlog plačila za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če so kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja: 1) davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda (zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov) in 2) odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Pri tem je prvi pogoj izpolnjen, če zavezanec dokaže, da je zaradi naravne nesreče izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov.

 

Dokazno breme je na strani davčnega zavezanca, ki mora k vlogi obvezno priložiti tudi dokazila o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, ter dokazila o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode.

 

Poudarjamo, da gre tudi v teh primerih za specifične primere, ki zahtevajo individualno obravnavo. V vsakem primeru pa tudi za poslovne subjekte velja, da za določene vrste davka kljub naravni nesreči ni dovoljen odlog oziroma obročno plačilo.

 

Davčni zavezanci (poslovni subjekti) vlogo vložijo na predpisanem obrazcu, ki je priloga 15 pravilnika. Vloga je dostopna na tej povezavi: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04337-OB~P012-0000.PDF.

 

2. Uveljavljanje davčnih olajšav za donacije

 

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12) v 59. členu in Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - UPB7, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF in 75/12) v 66. členu določata davčno olajšavo za donacije, ki jih lahko uveljavljajo zavezanci po ZDDPO-2 in zavezanci po ZDoh-2, ki opravljajo dejavnost, če namenijo sredstva v denarju in naravi, med drugim za dobrodelne in humanitarne namene organizacijam, ki so po posebnih predpisih ustanovljene za opravljanje navedenih dejavnosti, ali če namenijo sredstva prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.

 

V zvezi s pričakovanimi vprašanji, ali se lahko olajšava za donacije uveljavlja tudi, če podjetja (pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost) nakažejo sredstva na posebne račune za humanitarno pomoč prizadetim v poplavah, ki jih v ta namen odprejo občine, pojasnjujemo:

 

Po Zakonu o lokalni samoupravi so naloge občin med drugim tudi organiziranje pomoči in reševanja za primere elementarnih in drugih nesreč, urejanje zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, osebne in vzajemne zaščite prebivalcev in dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč, skrb za dejavnost humanitarnih organizacij, odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč itd.

 

Na podlagi navedenega in glede na namen 59. člena ZDDPO-2 in 66. člena ZDoh-2, ki določata olajšave za izplačila organizacijam, ustanovljenim za humanitarno dejavnost, v katero sodi tudi organizirano zagotavljanje in razdeljevanje humanitarne pomoči prizadetim v naravnih in drugih nesrečah, menimo, da se lahko tudi za nakazila pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, na posebni račun, ki ga posebej za ta namen odpre občina, uveljavlja davčna olajšava za donacije po 59. členu ZDDPO-2 in 66. členu ZDoh-2. Menimo pa, da je za uveljavljanje olajšave bistveno, da so donacije dejansko namenjene občini za obravnavane namene, kar pomeni, da se v skladu s predpisi prikazujejo kot namenski prihodek občine, ki se porablja v skladu z merili in pravili občine za porabo namenskih sredstev v okviru izvajanja teh nalog občine. Če pa gre za donacije, namenjene posameznim fizičnim ali pravnim osebam, pri čemer občina nastopa zgolj kot posrednik, saj se preko sklica za nakazilo donacija dejansko namenja tudi konkretni fizični oziroma pravni osebi, menimo, da v teh primerih niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje olajšave po prvem odstavku 59. člena ZDDPO-2 in prvem odstavku 66. člena ZDoh-2.

 

3. Znižanje višine akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti med davčnim letom

 

ZDavP-2 določa, da davčni zavezanec, pravna oseba, katerega davčna osnova se za tekoče davčno obdobje razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje, od davčnega organa lahko zahteva spremembo višine akontacije v skladu z 371. členom ZDavP-2. Davčni zavezanec to stori tako, da vloži zahtevo za spremembe višine akontacije davčnemu organu najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove. O takšni zahtevi odloči davčni organ v 15 dneh.

 

Enaka možnost, pod enakimi pogoji kot za davčne zavezance, pravne osebe, je z ZDavP-2 določena tudi za davčne zavezance - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, in sicer z 299. členom ZDavP-2 (sprememba predhodne akontacije med davčnim letom).

 

4. Zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov

 

Kmetje, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko kot oškodovanci v neurju s poplavami novembra 2012, pri davčnem organu v 15 dneh od nastanka škode vložijo zahtevek za odpis ali zmanjšanje prispevkov po Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane – ZPKZ (Uradni list RS, št. 48/92 in 21/95). Vloga je dostopna na spletni strani DURS:
http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Sporocila_za_medije/Narav.nesrec__2008-KMETJE.pdf in na vseh davčnih uradih.

 

Zavarovancem se lahko v skladu z navedenim zakonom v primerih elementarnih nesreč zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon za elementarne nesreče šteje točo, neurje, pozebo, poplave, sušo, žled, premikanje zemeljskih tal, požar, pa tudi pogin živine in rastlinske bolezni in škodljivce, če zavezanec škode ni mogel preprečiti.

 

Prispevki se lahko zmanjšajo ali odpišejo le v primeru, če je škodo ocenila pristojna komisija. Ta škoda se izrazi glede na letni katastrski dohodek kmetije.

 

Glede na odstotek prizadetosti se zavarovanci razdelijo v dve kategoriji:
- v I. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 % do 100 % letnega katastrskega dohodka;
- v II. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 30 % do 80 % letnega katastrskega dohodka.

 

Zavezancu I. kategorije prizadetosti se letni prispevek v celoti odpiše, zavezancu II. kategorije prizadetosti pa se prispevek zmanjša za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube letnega katastrskega dohodka.

 

Skladno z zakonom je možno pravico uveljavljati tudi v primeru pogina živine, kot živina pa se štejejo vse živali, ki prinašajo prihodek kmetije.

 

O upravičenosti do zmanjšanja ali odpisa prispevkov v ugotovitveni odločbi odloči davčni organ na podlagi uradnih podatkov o oceni škode za posameznega zavarovanca, ki jih prejme od Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zavarovancu se zmanjša ali odpiše letni prispevek od osnove, od katere je bil zavarovan, vendar največ od zneska najnižje pokojninske osnove.

 

5. Oprostitev dohodnine od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč

 

ZDoh-2 v 73. členu določa, da se v davčno osnovo od katastrskega dohodka fizičnim osebam, ki so zavezanci za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na njihovo zahtevo med drugim ne všteva katastrski dohodek zemljišč:
- na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje;
- ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov;
- na katerih so objekti za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- ki so neuporabna ali slabše kakovosti, pa so z vlaganji postala uporabna ali bolj rodovitna, za obdobje treh let, z uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi ali izboljšanju.

 

Zakon tako omogoča, da se iz obdavčitve izvzemajo vsa zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo ali gozdarstvo, imajo pa poleg te osnovne še dodatno funkcijo varovanja pred naravnimi nesrečami. Obenem zakon omogoča, da se za zemljišča, ki so neuporabna ali slabše kakovosti, lahko tudi zaradi poplav, plazenja ali druge naravne ujme, ki zmanjša rodovitnost zemljišča, po sanaciji zemljišča uveljavi triletna oprostitev dohodnine za katastrski dohodek takih zemljišč.

 

Oprostitev lahko zavezanec na podlagi 314. člena ZDavP-2 uveljavlja pri davčnem organu z vlogo, h kateri mora priložiti ustrezna dokazila ali navesti javno evidenco, iz katere je upravičenost do oprostitve razvidna. Vloga je dostopna na spletni strani DURS ter na davčnih uradih.

 

Davčni organ odloči o upravičenosti do oprostitve z odločbo v 15 dneh od vložitve vloge. Pri tem se v posameznem letu v odločbi, v kateri se odmeri akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, priznajo oprostitve, za katere so bile vloge vložene do 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja, in so odločbe postale pravnomočne najpozneje do izdaje te odločbe. Za oprostitve, ki se v skladu z ZDoh-2 uveljavljajo šele v prvem letu po letu izvedbe ukrepa, se ne glede na pravnomočnost odločbe, upoštevajo v naslednjem letu.

 

Vloge, vložene po 30. juniju, za katero se dohodnina odmerja, se upoštevajo pri izračunu akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.

OPOMBA:

* V 101. členu ZDavP-2 je splošna določba o odpisu, delnem odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu davka, po kateri lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v skladu s prvim odstavkom 103. člena ZDavP-2 dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 12 mesecev, če vlagatelj predloži ustrezen instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2  ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Na podlagi drugega odstavka 103. člena ZDavP-2 se lahko davčnemu zavezancu – fizični osebi, ki davka ni zmožna plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja ter se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti, dovoli obročno plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih. Za odobritev obročnega plačila davka v največ 3 mesečnih obrokih zavezancu ni treba izpolnjevati nobenih posebnih kriterijev, zadošča zgolj vloga, v kateri izjavi, da davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku, ter da ne more zagotoviti zavarovanja.

 
Vir: DURS