Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sreda, 6.8.2014

Gostinci pozor! Preverite ali so vaši kozarci tudi meroslovno ustrezni - Čakajo vas globe!

NOVICA
24. 7. 2014
Gostinci pozor! Preverite ali so vaši kozarci tudi meroslovno ustrezni

Gostinci, pozor!
Preverite, ali so vaši kozarci tudi meroslovno ustrezni

 

Ljudje merimo. Čeprav se večina tega niti ne zaveda, se meritve izvajajo povsod in ves čas - pri vsakdanjih opravilih in pri najzahtevnejših kemijskih ali fizikalnih operacijah. V vsakdanjiku večkrat slišimo besede, da je nečesa dovolj, da je nečesa približno polovica, da je dobra mera in podobno. Podatek o dejanski količini pa vendarle ni znan.

 

Ko se želimo odžejati in si naročiti pijačo, jo želimo dobiti toliko, kot smo jo naročili (in ne dobro mero), saj jo bomo toliko,kot smo jo dobili, tudi plačali. Da bi dobili pravo mero pijače pa lahko zagotovi le meroslovno ustrezna gostinska posoda.

Področje merjenja v Republiki Sloveniji ureja, vodi in nadzira nacionalna meroslovna institucija, Urad RS za meroslovje v skladu z Zakonom o meroslovju (Ur. list RS, št. 26/2005 -uradno preč. besedilo) in drugimi podzakonskimi predpisi.

V skladu z Zakonom o meroslovju in Pravilnikom o merilnih instrumentih (Ur. list RS, št, 42/06, 97/10 in 16/13,v nadaljevanju: pravilnik), s katerim smo prevzeli Direktivo o merilnih instrumentih (v nadaljevanju: MID direktiva) je gostinska posoda (kozarci, vrči ali merilni kozarci; v nadaljevanju: kozarci), v kateri se streže pijača v gostinskih lokalih,merilo, ki mora izpolnjevati predpisane zahteve, kar se potrjuje z ustreznimi meroslovnimi oznakami na kozarcih. Vendar pozor – vsaka merilna črtica na kozarcu še ne pomeni, da je bila ta odtisnjena skladno z meroslovnimi predpisi in da je takšen kozarec tudi ustrezen za uporabo v gostinstvu.

 

Z MID direktivo, ki je stopila v veljavo leta 2006, so se na področju gostinske posode uvedle nekatere novosti, ki se nanašajo predvsem na zahteve glede drugačnega označevanja.

Kozarci, v katere se po količini toči in prodaja pijača (razen kave, čaja in mlečnih izdelkov) morajo v skladu s pravilnikom imeti poleg merske črtice, oznake nominalne količine (npr. 2cl, 2dl, 3dl, 0,5l,..) in oznake proizvajalca, tudi meroslovno oznako. Ta je sestavljena iz oznake CE, meroslovne oznake M z dvema zadnjima številkama leta ugotovljene skladnosti in štirimestne identifikacijske številke priglašenega organa. Primer oznak je prikazan na slikah št. 1 in 2. Mesto na kozarcu, kjer mora biti meroslovna oznaka odtisnjena, ni posebej predpisano. Tako jo lahko najdemo na mestu poleg ali nasproti merske črtice, pogosto pa tudi na spodnjem delu kozarca.

 
http://prntscr.com/4a4xop
 


 
Slika št. 1.: Oblika meroslovne oznake v skladu s Pravilniku o merilnih instrumentih (MID direktivo)

http://prntscr.com/4a4ytk
 
Slika št. 2.: Primer meroslovne oznake odtisnjene na kozarcu


Prehodna obdobja, v katerih se lahko dajejo v promet in uporabo kozarci, preskušeni po starem sistemu, se v posameznih državah članicah Evropske unije razlikujejo. Tako se v nekaterih državah kozarci po starem sistemu ne smejo dajati v promet in uporabo že od samega začetka veljavnosti direktive (npr. Velika Britanija), v drugih pa  je dovoljeno 10 letno prehodno obdobje. Med slednjimi je tudi Slovenija. To pomeni, da se v tem obdobju, vendar pa najdlje do 30.10.2016, lahko še nabavijo kozarci, ki so bili odobreni in označeni po Pravilniku o meroslovnih zahtevah za gostinsko posodo (Uradni list RS, št. 117/02), ki je veljal pred uveljavitvijo pravilnika in tudi po predpisih drugih držav članic EU, ki so veljali v teh državah članicah pred uveljavitvijo MID direktive. Gostinska posoda dobaviteljev iz držav članic Evropske unije se tako lahko daje v promet in uporabo v Republiki Sloveniji, v kolikor je bila dana zakonito v promet v državi članici Evropske unije na podlagi predpisov v tej državi članici, ki so primerljivi z zahtevami v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za gostinsko posodo.
 
Te zahteve izpolnjujejo kozarci, ki imajo poleg merske črtice in označene nazivne prostornine tudi znak proizvajalca in sicer:
- iz Nemčije: znak proizvajalca, ki je registriran pri PTB (Physikalisch-TechischeBundesanstalt) npr. za proizvajalce oz. dobavitelje RUHRGLASS, RASTAL, SCHOTT ZWIESEL;
- iz Avstrije: znak proizvajalca, ki je registriran pri BEV (BundesamtfűrEich-und
Vermessungswesen) npr. STŰLZLE OBERGLASS;
- v Italiji, Franciji, Madžarski in drugih državah Evropske unije, ki nimajo svojega meroslovnega
predpisa za gostinsko posodo, če proizvajalec s pisno izjavo jamči, da je gostinska posoda
skladna s Priporočilom OIML R29 npr. ST GLASS (Madžarska), BORMIOLI ROCCO, VETRO PAINI (oba Italija), ARC INTERNACIONAL (Francija);
- v državah izven Evropske unije, če meroslovno ustreznost prizna pristojna meroslovna institucija v državi članici Evropske unije.

 

 

Kozarci slovenskih proizvajalcev, ki izpolnjujejo meroslovne zahteve skladno s starim pravilnikom, to je Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za gostinsko posodo in ki se lahko dajejo v promet do konca prehodnega obdobja, so kozarci proizvajalca Steklarne Hrastnik. Takšni kozarci nosijo oznako-žig v obliki ščita, znotraj katerega je napis SI1 (Slika št. 3). Steklarna Hrastnik je s strani Urada pooblaščena za potrjevanje skladnosti svojih kozarcev tudi po novem EC sistemu, tako da so njihovi novi kozarci sedaj označeni z novimi meroslovnimi oznakami CE.

 

 
Slika št. 3: Meroslovna oznaka Steklarne Hrastnik po starem pravilniku


Ker lahko domnevamo, da večina gostincev ne ve, kateri kozarci tujih dobaviteljev (za slovenske kozarce je jasno saj morajo ti imeti oznako SI1) so bili preskušeni po starem nacionalnem sistemu  posameznih držav, torej so meroslovno ustrezni, jim priporočamo, da v bodoče nabavljajo predvsem kozarce, ki so označeni z novo meroslovno oznako (Sliki št. 1 in 2).Pri takšnih kozarcih namreč ne bo dvomov o njihovi ustreznosti. Vse kozarce, ki so meroslovno ustrezni in označeni po starem sistemu, bodo gostinci lahko uporabljali tudi po koncu prehodnega obdobja, sama nabava takšnih novih kozarcev pa po oktobru 2016 ne bo več možna. Čeprav večina evropskih proizvajalcev svoje kozarce označuje po novem EC sistemu že od leta 2006 naprej, t.j. od uveljavitve MID direktive, morajo biti gostinci pri nabavi še vedno pozorni in takšne kozarce tudi zahtevati.

 

Kdaj je obvezna uporaba meroslovno ustreznih kozarcev

Gostinec mora pijačo postreči v meroslovno ustreznih in označenih kozarcih v primeru, da pijačo prodaja po količini, ki jo natoči v kozarec, npr. pri prodaji točenega piva, odprtih sokov, odprtih vinih, žganih pijačah in podobno. Pijača, ki jo gostinec prodaja na takšen način, mora biti napolnjena do merilne črtice, označene na kozarcu.

 

V primerih, ko gostinec ne postreže pijače v kozarcu, s katerim to pijačo tudi izmeri, (npr. pri strežbi različnih žganih pijač ali nekaterih vin) in količino pijače izmeri v enem, postreže pa v drugem, običajno večjem ali »dekorativnem« kozarcu, lahko uporabi t.i. prenosni kozarec. To pomeni, da pijačo najprej izmeri v meroslovno ustreznem kozarcu in jo potem prelije v kozarec, v katerem pijačo postreže.

 

Prav tako je potrebno poudariti, da avtomatski točilni aparati, ki jih nekateri gostinci uporabljajo pri merjenju iztočene žgane pijače, niso v skladu z meroslovnimi predpisi in se pri merjenju točenega žganja ne smejo uporabljati. V tem primeru je potrebno pijačo izmeriti le z meroslovno ustreznim kozarcem.

 

Meroslovno ustrezno označeni morajo biti tudi plastični kozarci, ki jih gostinci uporabljajo na različnih prireditvah na odprtem.


Kdaj uporaba meroslovno ustreznega kozarca ni potrebna

Če se pijača prodaja v originalno zaprti embalaži (steklenici, plastenki), kot se pogosto prodaja npr. pivo, vino, sok in podobno,  ni potrebno, da je kozarec meroslovno ustrezen, saj je cena pijače določena za vnaprej predpakirano pijačo v zaprti embalaži na katero gostinec nima vpliva. Količinsko ustreznost takšne pijače v meroslovnem nadzoru preverjamo v skladu s predpisi za predpakirane proizvode.

 

Meroslovni nadzor nad gostinci

Na Uradu smo v tem mesecu že začeli z nadzorom gostinskih lokalov, pri katerih preverjamo ali gostinci uporabljajo meroslovno ustrezne kozarce, ko točijo pijačo po količini. Že pri prvih nadzorih ugotavljamo, da večina gostincev ne ve, kateri kozarci so meroslovno ustrezni in pravilno označeni ter kateri ne, saj večina med njimi »verjame« da je že sama prisotnost merilne črtice na kozarcu dovolj, da ga lahko uporabljajo kot merilnega. Prav zaradi teh razlogov bomo v prvi fazi nadzornih pregledov gostince v primeru uporabe neustreznih kozarcev samo opozarjali, v primeru, da ugotovljene nepravilnosti ne bodo odpravili v predpisanem roku, pa bomo posegli tudi po ostrejših ukrepih, saj je v skladu s 1. točko prvega odstavka 27. člena Zakona o meroslovju za takšen prekršek predpisana globa v višini 417,29 EUR za pravno osebo in 208,65 EUR za odgovorno osebo pravne osebe.

 

Za konec

Čeprav se nekaterim potrošnikom ne bo  zdelo tako pomembno, če jim gostinec v kozarcu postreže »malenkost« manj pijače, kot so jo naročili in plačali, se moramo zavedati, da lahko gostinec proda veliko večjo količino pijače kot jo je dejansko iztočil. Zato apeliramo tudi na potrošnike naj bodo pozorni v kakšnih kozarcih in kakšno količino (če je ta napolnjena do merilne črtice) jim gostinci strežejo. V primeru dvoma v ustreznost kozarca oziroma natočene količine, naj gostinca na to takoj opozorijo. V primeru kršitev se lahko potrošniki  obrnejo na inšpektorje Urada.


Dušanka Škrbić,
vodja sektorja za meroslovni nadzor



Vir: Spletne strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo