Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
četrtek, 13.9.2007

Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji (ZPPVS)


Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji (ZPPVS)


1. člen

V Socialistični republiki Sloveniji je zagotovljena svoboda izpovedovanja vere.

Izpovedovanje vere je človekova zasebna stvar.

V Socialistični republiki Sloveniji lahko vsakdo izpoveduje katerokoli vero, če s tem ne nasprotuje ustavni ureditvi in lahko pripada katerikoli verski skupnosti.

2. člen

Občani lahko svobodno in v skladu s tem zakonom ustanavljajo verske skupnosti.

Vse verske skupnosti imajo enak pravni položaj.

Verske skupnosti so svobodne pri opravljanju verskih obredov in verskih zadev.

3. člen

Verske skupnosti so ločene od države.

Delovanje verskih skupnosti mora biti v skladu z ustavo, zakoni in drugimi predpisi.

4. člen

Občanom se pravice, ki jim pripadajo po ustavi in zakonih, ne smejo omejiti zaradi njihovega verskega prepričanja, zaradi pripadnosti h kakšni verski skupnosti ali zaradi udeležbe pri verskih obredih ali drugem izražanju verskega prepričanja in verskih čustev.

Verske skupnosti, njihovi predstavniki in pripadniki ne morejo imeti posebnih prednosti, privilegijev ali posebnega varstva.

Pripadnost h kakšni verski skupnosti ali izpovedovanje kakšne vere nikogar ne oprošča splošnih državljanskih, vojaških in drugih dolžnosti in odgovornosti, ki jih morajo državljani izpolnjevati po ustavi, zakonu in drugih predpisih.

5. člen

Prepovedana je zloraba vere, verskih opravil, verskega pouka, verskega tiska, verskih obredov ali verske dejavnosti v politične namene.

Prepovedano je vzbujati ali razpihovati versko nestrpnost, sovraštvo ali razdor.

Prepovedano je preprečevati verske zbore, verski pouk, verske obrede ali druga izražanja verskega prepričanja in verskih čustev.

6. člen

(1)
Ustanovitev in prenehanje delovanja verske skupnosti je treba prijaviti komisiji SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi.

7. člen

(2)
Verske skupnosti oziroma njihovi ustrezni organi so pravne osebe po civilnem pravu.

Akti verskih skupnosti in njihovih organov nimajo javne veljave.

Spričevala in diplome verskih šol so pod pogoji, ki jih določa zakon, javne listine.

8. člen

Ni dovoljeno kogarkoli siliti, da postane pripadnik kakšne verske skupnosti, da ostane pripadnik verske skupnosti ali da iz nje izstopi.

Ni dovoljeno kogarkoli siliti, da se udeleži verskih obredov ali drugih izražanj verskega prepričanja in verskih čustev.

Ni dovoljeno prepovedovati občanom udeleževati se verskih obredov in drugih izražanj verskega prepričanja in verskih čustev, kakor tudi ne, prisiliti pripadnika verske skupnosti, da ne bi uporabil pravic ali izpolnjeval dolžnosti, ki jih ma kot občan po ustavi in zakonu.

9. člen

Verske skupnosti in njihovi organi lahko izdajajo in razširjajo tiskane stvari za verski pouk, opravljanje verskih obredov ali poslov in za obravnavanje verskih in cerkvenih zadev.

Za izdajanje tiskanih stvari verskih skupnosti po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljajo splošni predpisi, ki urejajo dejavnost javnega obveščanja.

10. člen

********************

Črtano (Uradni list RS-stari, št. 22-1012/1991)

(glej opombo (5))

(Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov. Z njimi samostojno upravljajo ter jim določajo učni program in izbirajo učitelje.

Šole za vzgojo duhovnikov smejo obiskovati samo tisti, ki so izpolnili obvezno šolanje.

Verske šole za vzgojo duhovnikov lahko organizirajo občasne oblike ustreznega izobraževanja za osebe, ki pomagajo duhovnikom pri verskih obredih ali verskem pouku.

Za namestitev in prehrano dijakov oziroma študentov, ki se vzgajajo za duhovnike, lahko verska skupnost ustanovi internat.

Šola za vzgojo duhovnikov ter internat za dijake oziroma študente, ki se vzgajajo za duhovnike, lahko začneta z delom, ko jih verska skupnost priglasi za šolstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu.

Nadzorstvo nad delom šol in internatov iz prejšnjega odstavka opravlja za šolstvo pristojen republiški upravni organ.

Za predavateljsko in drugo osebje šol in internatov iz petega odstavka tega člena lahko verska skupnost nastavlja samo jugoslovanske državljane. Tuji državljani lahko predavajo v omenjenih šolah in internatih samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa za notranje zadeve, ki ga izda na zahtevo verske skupnosti.

Šole in internati za vzgojo duhovnikov so dolžni obvestiti za šolstvo pristojni republiški upravni organ o začetku in prenehanju z delom ter na njegovo zahtevo dati na razpolago tudi druge podatke, ki so potrebni za izvrševanje nadzora.)

********************

11. člen

Osebe, ki se redno šolajo v šolah za vzgojo duhovnikov uživajo glede zdravstvenega varstva, otroškega dodatka, socialnega varstva, pokojnin in ugodnosti v javnem prometu enake pravice kot osebe, ki se šolajo.

12. člen

********************

Razveljavitev prvega odstavka s 5.1.2003 (Uradni list RS, št. 59- 2834/2002)

(glej opombo (10))

Verski obredi se lahko opravljajo v cerkvah, hramih, portah in javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemljiščem na katerem stoji cerkev, hram ali druga zgradba verske skupnosti. Verski obredi se lahko opravljajo tudi v poslopjih ali prostorih v poslopjih, ki so zaključene gradbene celote in jih je verska skupnost določila za opravljanje verskih obredov v kraju ali delu večjega mesta, kjer ni cerkve oziroma verskega hrama.

********************

Verska skupnost oziroma njen organ prijavi za notranje zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, katera poslopja oziroma kateri prostori v poslopju so določeni kot prostor za opravljanje verskih obredov.

********************

Razveljavitev tretjega odstavka s 5.1.2003 (Uradni list RS, št. 59-2834/2002)

(glej opombo (10))

Verski obredi ob pogrebih ali drugi obredi, ki se po običaju opravljajo na pokopališčih, se lahko opravljajo v skladu s predpisi o pokopališčih in predpisom občinske skupščine o pogrebih.

********************

********************

Razveljavitev četrtega odstavka s 5.1.2003 (Uradni list RS, št. 59-2834/2002)

(glej opombo (10))

Pristojni organ lahko v mejah splošnih ukrepov, izdanih za varstvo ljudskega zdravja in javnega reda, prepove verske obrede za čas, dokler trajajo okoliščine, zaradi katerih so bili izdani.

********************

13. člen

********************

Razveljavitev s 5.1.2003 (Uradni list RS, št. 59-2834/2002)

(glej opombo (10))

Verske obrede zunaj prostorov, ki so omenjeni v prvem odstavku 12. člena, lahko dovoli za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.

Brez posebnega dovoljenja se lahko opravi na zahtevo posameznika v ožjem krogu na domu obred, ki je povezan s pogrebom, družinskim praznikom ali drugo versko potrebo.

Če opravlja verska skupnost obred krsta ob reki, stori to lahko v krajih, za katere da na prošnjo verske skupnosti dovoljenje za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.

Če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, vloži verska skupnost oziroma njen organ prošnjo po prvem odstavku tega člena za notranje zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu najmanj 15 dni pred dnevom, ko naj bi se obred opravil.

Če organ, ki dobi vlogo po prejšnjem odstavku, ne izda odločbe najpozneje osem dni pred dnevom, ko naj bi se verski obred opravil, se šteje, da je obred dovoljen.

********************

14. člen

Verski pouk se lahko opravlja v prostorih, ki so določeni za opravljanje verskih obredov in v drugih prostorih, kjer verska skupnost stalno opravlja versko dejavnost.

Za obisk verskega pouka mladoletnika je potrebno poleg njegove privolitve tudi soglasje staršev oziroma skrbnika.

15. člen

Verski obred poroke se sme opraviti šele potem, ko je bila sklenjena zakonska zveza pred pristojnim državnim organom.

16. člen

Osebe, ki so v bolnišnicah, domovih za ostarele in podobnih zavodih, ki iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne morejo obiskovati verskih obredov izven omenjenih zavodov lahko na njihovo željo oziroma željo njihovih svojcev obišče duhovnik in opravi obred v zavodu.

Duhovnik, ki opravi obred po prejšnjem odstavku, stori to v skladu s hišnim redom tako, da ne moti oseb, ki obiska duhovnikov in obreda niso zaprosile.

17. člen

Verske skupnosti se vzdržujejo iz dohodkov od lastnega premoženja, iz nagrad in prispevkov vernikov za izvršene verske obrede in opravila oziroma storitve, ki jih nudijo vernikom ter iz dediščin, daril in volil.

Verske skupnosti samostojno razpolagajo s svojimi sredstvi.

Pobiranje prispevkov v verske namene je dovoljeno v obrednih in drugih prostorih verskih skupnosti. Zunaj teh prostorov se lahko pobirajo prispevki samo z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa.

Nikogar ni dovoljeno siliti ali ovirati, da bi dajal prispevke v verske namene. Duhovniki smejo sprejemati nagrade v denarju ali v kakšni drugi obliki, ki je v navadi, za verske obrede, ki jih opravljajo na željo posameznikov.

18. člen

Verske skupnosti smejo imeti v mejah, ki jih določajo ustava in zakoni, lastninsko pravico na zgradbah in drugih nepremičninah.

19. člen

Zvonovi v cerkvah in hramih ter cerkvenih poslopjih se smejo uporabljati tudi za zvonenje ob splošni nevarnosti. Tisti, ki upravljajo cerkveno poslopje, v takem primeru ne smejo odreči uporabo zvonov.

20. člen

Družbena skupnost lahko daje verskim skupnostim gmotno podporo. Z aktom s katerim se da podpora, se lahko tudi določi, za kakšen namen se sme uporabiti.

Verske skupnosti lahko same razpolagajo z dodeljenimi gmotnimi sredstvi. Če je bila dana podpora namensko, lahko organ, ki jo je dodelil, zahteva poročilo o njeni uporabi.

21. člen

Za prekršek se kaznuje

a) z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo najmanj 3.000 tolarjev:

1. Kdor zlorabi vero ali versko dejavnost v politične namene, z verskim delovanjem vzbuja ali razpihuje sovraštvo ali razdor, če pri tem ne stori kaznivega dejanja.

2. Kdor ovira ali preprečuje versko dejavnost, ki je v skladu z zakonom, kdor komu omejuje pravico do svobodnega izpovedovanja vere ali prepričanja po prostem preudarku.

3. Kdor koga zaradi njegovega verskega prepričanja, zaradi pripadnosti h kakšni verski skupnosti ali zaradi udeležbe pri verskih obredih ali drugačnem izražanju verskih čustev, omejuje v pravicah, ki mu gredo po ustavi in zakonu.

b) z denarno kaznijo do 120.000 tolarjev ali zaporom do 15 dni:

********************

Črtano (Uradni list RS-stari, št. 22-1012/1991)

(glej opombo (5))

(1. Kdor v okviru verske skupnosti organizira ali opravlja dejavnosti, ki jih ustava in zakon opredeljujeta kot dejavnost splošnega oziroma dejavnosti posebnega družbenega pomena ali ustanavlja organizme za takšne dejavnosti.)

********************

2. Kdor ne prijavi ustanovitve oziroma prenehanja delovanja verske skupnosti po določbah 6. člena tega zakona.

c) z denarno kaznijo do 120.000 tolarjev:

1. Kdor v okviru verske skupnosti izdaja ali razširja tiskane stvari, ki niso namenjene verskemu pouku, opravljanju verskih obredov ali poslov in za obravnavanje verskih in cerkvenih zadev.

2. Kdor v bolnišnicah, domovih za ostarele in podobnih zavodih opravlja verske obrede brez zaprosila oziroma v nasprotju s hišnim redom teh zavodov.

č) z denarno kaznijo do 12.000 tolarjev:

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 60-2622/2005)

(glej opombo (11))

1. Kdor brez predhodne priglasitve za notranje zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu opravi verski obred v zboru, zunaj prostorov omenjenih v prvem odstavku 12. člena tega zakona.

********************

2. Kdor opravlja verski pouk zunaj prostorov omenjenih v prvem odstavku 14. člena tega zakona.

3. Kdor sprejme k verskemu pouku mladoletno osebo brez soglasja staršev oziroma skrbnika in mladoletnikove privolitve.

4. Kdor brez dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa pobira prispevke v verske namene zunaj prostorov, ki so za to določeni; nabrani prispevki se zasežejo.

5. Kdor koga sili ali ovira, da bi dal prispevke v verske namene.

22. člen

Ko začne veljati ta zakon, se na območju SR Slovenije prenehajo uporabljati določbe temeljnega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (Uradni list FLRJ, št. 22/53 in Uradni list SFRJ, št. 10/65) in preneha veljati uredba na izvrševanje zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (Uradni list LRS, št. 20/61).

22a. člen

Spričevala Srednje verske šole v Vipavi in Srednje verske šole v Želimljem ter diplome Teološke fakultete v Ljubljani z oddelkom v Mariboru, se štejejo od uveljavitve tega zakona dalje za javne listine.

23. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.

********************

(Objavljeno 4.6.1976)

********************

(1) Zakon o spremembah zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 42-1877/1986), objavljen 7.11.1986, velja od 15.11.1986

********************

(2) Zakon o spremembi vrednosti dinarja (Uradni list SFRJ, št. 83-1293/1989), objavljen 21.12.1989, ki velja od 21.12.1989, določa tudi:

"6. člen

Zneski, navedeni v predpisih in splošnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v pogodbah in drugih listinah in obveznostih, izdanih oziroma nastalih do 31. decembra 1989, bodo mišljeni tako, da 10.000 sedanjih tolarjev ustreza enemu tolarju iz 1. člena tega zakona.

7. člen

Denarne vrednosti in zneski iz 5. in 6. člena tega zakona se od 1. januarja 1990 izkazujejo v tolarjih iz 1. člena tega zakona."

********************

(3) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 5-262/1990), objavljen 16.2.1990, ki velja od 24.2.1990, določa tudi:

"24. člen

V zakonih, uredbah oziroma odlokih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in v odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitični skupnosti, se dinarski zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek ali znesek denarne kazni, ki se izterja takoj na kraju prekrška (241. člen):

...

 - znižajo za 20 krat, če so bili uveljavljeni v času od 29. decembra 1985 do 31. decembra 1987;"

********************

(4) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS-stari, št. 10-407/1991), objavljen 14.3.1991, ki velja od 22.3.1991, določa tudi:

"9. člen

V zakonih, uredbah oziroma odlokih Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije in odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se dinarski zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek, zvišajo za 2-krat.

..."

********************

(5) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistične republiki Sloveniji (Uradni list RS-stari, št.22-1012/1991), objavljen 31.5.1991, velja od 8.6.1991

********************

(6) Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS/I, št. 17-599/1991), objavljen 8.10.1991, ki velja od 8.10.1991, določa tudi:

"8. člen

Za zneske, navedene v predpisih in splošnih aktih, sodnih in upravnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, se šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije."

********************

(7) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 13-587/1993), objavljen 12.3.1993,, ki velja od 27.3.1993, določa tudi:

"24. člen

V zakonih, uredbah in odlokih Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije oziroma Vlade Republike Slovenije in v odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se denarni zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek ali znesek denarne kazni, ki se izterja takoj na kraju prekrška (241. člen zakona o prekrških);
- zvišajo za 3-krat, če so bile uveljavljene pred 22. 3. 1991;
- zvišajo za 2-krat, če so bile uveljavljene od 22. 3. 1991 dalje."

********************

(8) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66-2401/1993), objavljen 10.12.1993, ki velja od 11.12.1993, določa tudi:

"2. člen

V zakonih, uredbah in odlokih Vlade Republike Slovenije in v odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se denarni zneski, s katerimi je določena zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek, zvišajo za 4-krat."

********************

(9) Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29-1356/95) objavljen 30. 5. 1995, velja od 1. 6. 1995, določa:

"1. člen

Državne funkcije, ki so jih po 5. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije do 31. 12. 1994 opravljali organi občin na podlagi predpisov, izdanih pred uveljavitvijo ustave Republike Slovenije, opravljajo od 1. 1. 1995 dalje pristojni državni organi.

2. člen

Upravne naloge, določene kot pristojnosti občinskih organov in so jih do 31. 5. 1995 opravljale upravne enote in ministrstva v skladu s 101. členom zakona o upravi, opravljajo od 1. 6. 1995 ti organi v skladu z določbami tega zakona.

3. člen

Upravne enote opravljajo upravne naloge, ki so določene kot pristojnosti občinskih organov v naslednjih zakonih:

V. Na delovnem področju Ministrstva za notranje zadeve:

18. zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76, 42/86 in Uradni list RS, št. 22/91),"

********************

(10) Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) (Uradni list RS, št. 59- 2834/2002), objavljen 5.7.2002, ki velja od 5.1.2003, določa tudi:

"45. člen

(razveljavitve)

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o javnih shodih in javnih prireditvah (Uradni list SRS, št. 20/73, 42/86, 5/90 - ZP in 8/90 - ZSDZ ter Uradni list RS, št. 10/91 - ZP, 17/91-I - ZUDE, 4/92 - ZNZ, 13/93 - ZP, 66/93 - ZP in 29/95 - ZPDF), prvi, tretji in četrti odstavek 12. člena in 13. člen zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76, 42/86 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 - ZP, 22/91, 17/91-I - ZUDE, 13/93 - ZP, 66/93 - ZP in 29/95 - ZPDF) in 18. člen uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).

Za priglasitve in vloge za izdajo dovoljenja za shod oziroma prireditev, oziroma za uporabo zvočnih in drugih naprav, ki povzročajo hrup na shodih oziroma prireditvah, podane do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo določbe zakona o javnih shodih in javnih prireditvah oziroma 18. člen uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.

Za vloge za izdajo dovoljenja za verski obred zunaj prostorov, določenih za opravljanje verskih obredov, vložene do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo določbe zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji."

********************

(11) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih zbiranjih (ZJA-A) (Uradni list RS, št. 60-2622/2005), objavljen 24.6.2005, ki velja od 9.7.2005, določa tudi:

"15. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati č) 1. točka 21. člena Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76, 42/86 in 5/90, ter Uradni list RS, št. 10/91 - ZP, 22/91, 17/91-I - ZUDE, 13/93 - ZP, 66/93 - ZP in 29/95 - ZPDF)."

********************