Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 9.6.2008

EVA: 2008-1611-0089
Številka: 00712-21/2008/4
Ljubljana, 05.06.2008



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 172. redni seji dne 05.06.2008 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O DAVKU OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države na področju kapitalskega trga.

S predlaganim zakonom se bo zagotovila večja davčna enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer se izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. Zgodovinsko so izvedeni finančni instrumenti in določeni strukturirani finančni instrumenti v primerjavi z drugimi oblikami naložb predstavljali davčno ugodno naložbeno možnost, kar je s tem zakonom odpravljeno.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Žiga Lavrič, državni sekretar, Ministrstvo za finance,
- mag. Andrej Šircelj, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade,
- Irena Erjavec, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR


PRILOGA: 1

NUJNI POSTOPEK
EVA 2008-1611-0089



PREDLOG ZAKONA O DAVKU OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE
IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV


I. U V O D


1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona

1. Po določbah veljavnega Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08; v nadaljevanju: ZDoh-2) so z dohodnino med drugim obdavčeni dohodki iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala). Dohodek, ki ga zavezanec dosega v obliki obresti, je opredeljen v 81. členu ZDoh-2. Dohodek, ki ga zavezanec dosega v obliki dividend, je opredeljen v 90. členu ZDoh-2. Dobički iz kapitala vključujejo dobičke, dosežene z odsvojitvijo nepremičnin, vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponov.

Skladno z določbo 1. točke 32. člena ZDoh-2, so dohodnine oproščeni dobički iz kapitala od odsvojitve premičnin (razen vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov), in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki odsvoji pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega premoženja. Ta določba ne vpliva na davčno obveznost fizične osebe, ki opravlja dejavnost. Na podlagi navedene določbe so dohodnine oproščeni le dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in ne morebitni dohodki druge vrste iz teh instrumentov.

V skladu s 4. točko 96. člena ZDoh-2 so dohodnine prav tako oproščeni dobički iz kapitala, doseženi z odsvojitvijo dolžniških vrednostnih papirjev, medtem ko so dohodki, ki jih fizična oseba dosega iz takih papirjev v obliki obresti (ne glede na to v kakšni obliki jih dosega) obdavčeni kot obresti.

Medtem ko so z ZDoh-2 podane splošne opredelitve »dolžniškega kapitala«, ki je podlaga za doseganje obdavčljivih obresti in »lastniškega kapitala«, ki je podlaga za doseganje obdavčljivih dividend, pa v zakonu ni posebnih pravil za primer opredeljevanja določenih strukturiranih finančnih instrumentov, ki jih ni mogoče enostavno opredeliti kot dolžniške oziroma lastniške. V teh primerih je potrebno pred odločitvijo o njihovi naravi natančno preučiti njihove lastnosti. Vrednostni papirji so opredeljeni v 25. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI). Medtem ko so v drugem odstavku navedenega člena lastniški vrednostni papirji opredeljeni precej natančno, pa so v tretjem odstavku istega člena dolžniški vrednostni papirji opredeljeni na splošno in sicer kot 'obveznice in drugi vrednostni papirji razen lastniških'. Prav tako v ZDoh-2 niso posebej opredeljeni izvedeni finančni instrumenti. Na splošno so za namen opredelitve investicijskih storitev in poslov, finančni instrumenti opredeljeni v 7. členu ZTFI, izvedeni finančni instrumenti pa v točkah 4 do 11 drugega odstavka 7. člena ZTFI.

Strukturiranih in izvedenih finančnih instrumentov je mnogo vrst. Za te instrumente je značilno, da se zelo hitro spreminjajo in prilagajajo okolju (tudi davčnemu). Zaradi svoje raznovrstnosti omogočajo doseganje različnih vrst dohodkov. Za opredelitev vrste dohodka in s tem davčne obravnave je potrebno poznati lastnosti teh instrumentov in jih natančno preučiti. Obdavčitev kapitalskih dobičkov, doseženih z odsvojitvami izvedenih ali strukturiranih finančnih instrumentov, je zaradi njihove kompleksnosti zahtevno področje tako za davčne zavezance kot za davčno upravo.

Trenutna davčna obravnava dohodkov iz strukturiranih in izvedenih finančnih instrumentov, ki jih dosegajo fizične osebe (tj. obdavčitev dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo izvedenih finančnih instrumentov, oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo dolžniških vrednostnih papirjev, in obdavčitev obresti ter dividend) je posledica, poleg administrativne zahtevnosti ugotavljanja davčne osnove, tudi v nivoju razvitosti trga strukturiranih in izvedenih finančnih instrumentov v Sloveniji v času, ko so se najbolj razširjenih oblik teh finančnih instrumentov posluževali bolj gospodarski subjekti ter institucionalni investitorji in ne toliko fizične osebe.

2. Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov po ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06)
2.1. Obdavčitev kapitalskih dobičkov
a) rezidenti in poslovna enota nerezidenta:
    V skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju: ZDDPO-2) se kapitalski dobički rezidenta in nerezidenta, za dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, obdavčujejo na podlagi splošnih določb ZDDPO-2, se vključujejo v davčno osnovo. Tako je v skladu z 12. členom ZDDPO-2 davčna osnova dobiček, ki predstavlja presežek prihodkov nad odhodki. Dobiček poslovne enote nerezidenta v Sloveniji pa je dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti. Kapitalski dobički niso obdavčeni, kadar so v skladu s 25. členom ZDDPO-2 izpolnjeni pogoji za izvzem dobičkov iz davčne osnove. Kapitalski dobički na viru niso obdavčeni, torej ni davčnega odtegljaja na viru.
b) nerezidenti:
    V skladu z določbami ZDDPO-2 kapitalski dobički v Sloveniji na viru niso obdavčeni. To pomeni, da nerezident za kapitalske dobičke, ki jih ustvari v Sloveniji, razen če jih ustvari preko poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji, ni obdavčen. Nekateri drugi dohodki nerezidenta (dividende, obresti) so praviloma obdavčeni na viru.
2.2. Obdavčitev kapitalskih dobičkov, doseženih z izvedenimi finančnimi instrumenti
a) rezidenti in poslovna enota nerezidenta:
    V skladu z ZDDPO-2 se kapitalski dobički, doseženi z izvedenimi finančnimi instrumenti, rezidenta in nerezidenta, za dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, obdavčujejo na podlagi splošnih določb ZDDPO-2, se vključujejo v davčno osnovo. Tako je v skladu z 12. členom ZDDPO-2 davčna osnova dobiček, ki predstavlja presežek prihodkov nad odhodki. Dobiček poslovne enote nerezidenta v Sloveniji pa je dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti. Kapitalski dobički na viru niso obdavčeni, torej ni davčnega odtegljaja na viru. Obdavčitev kapitalskih dobičkov, doseženih z izvedenimi finančnimi instrumenti, je odvisna od tega, v katero skupino finančnih instrumentov se razvrstijo, upoštevaje Slovenske računovodske standarde (SRS) oziroma Mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), namreč davčna osnova po ZDDPO-2 se ugotavlja ob upoštevanju pravil računovodenja. Izvedene finančne instrumente v skladu s pravili računovodenja tako razporedimo v skupino:
    ■ finančnih sredstev izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
      Izvedeni oziroma izpeljani finančni instrumenti se pri začetnem pripoznanju praviloma razvrstijo v kategorijo finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in se izmerijo po pošteni vrednosti. V skladu s SRS oziroma MSRP se pri finančnem instrumentu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek poslovnega izida dokazani dobiček ali dokazana izguba, pripozna v poslovnem izidu prek finančnih prihodkov in odhodkov. V skladu z določbo 3. odstavka 22. člena ZDDPO-2 se odhodki zaradi prevrednotenja finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih. Navedeno pomeni, da se v skladu z določbami ZDDPO-2 pri izvedenih finančnih instrumentih, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, obdavčujejo tudi nerealizirani kapitalski dobički in pripoznavajo nerealizirane kapitalske izgube.
    ■ druge skupine finančnih sredstev (finančne naložbe v posesti do zapadlosti, finančne naložbe v posojila in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva)
      Če so izvedeni finančni instrumenti, instrumenti za varovanje pred tveganjem, se po SRS oziroma MSRP razvrstijo v tisto skupino finančnih sredstev, v katero je razporejen finančni instrument, ki ga varujejo. Kapitalski dobički in kapitalske izgube se obdavčujejo ob realizaciji.
b) nerezidenti:
    V skladu z določbami ZDDPO-2 v Sloveniji kapitalski dobički, doseženi z izvedenimi finančnimi instrumenti, enako kot kapitalski dobički, na viru niso obdavčeni. To pomeni, da nerezident za kapitalske dobičke, dosežene z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih ustvari v Sloveniji, ni obdavčen.

3. V Poročilu Banke Slovenije o poslovanju bank in gibanjih na kapitalskih trgih iz novembra 2007 je ugotovljeno, da slovenska gospodinjstva v zadnjem obdobju izrazito povečujejo naložbe v izvedene finančne instrumente, med katerimi prevladujejo certifikati. Avgusta 2007 so imela že za 37 mio EUR takih naložb, kar predstavlja 4% vseh njihovih neposrednih naložb v tujino (ob koncu leta 2006 je bil ta delež le 2,5%). Tudi število certifikatov – strukturiranih finančnih instrumentov, izdanih na posamezne delnice slovenskih blue-chipov in različne indekse, se povečuje. S tem se povečuje tudi njihov vpliv na tečaje na Ljubljanski borzi. Med izdajatelji certifikatov v lasti rezidentov prevladujejo velike tuje banke. Veliko zanimanje slovenskih gospodinjstev za izvedene finančne instrumente je po mnenju Banke Slovenija posledica tudi neobdavčenih kapitalskih dobičkov iz izvedenih finančnih instrumentov.

V Poročilu Banke Slovenije o finančni stabilnosti 2007 je med drugim ugotovljeno, da je visoka rast tečajev v prvih osmih mesecih lanskega leta posledica več dejavnikov, med drugim tudi izdaje certifikatov na delnice slovenskih blue-chipov (tj. izdaje certifikatov na dolgo pozicijo in neto nakupi delnic za zavarovanje svojih pozicij). Podobno so znižanje delniških tečajev v preostanku lanskega leta in začetku letošnjega leta še dodatno okrepile predčasne zapadlosti certifikatov izdanih na delnice slovenskih blue-chipov in prodaje delnic, ki so jih banke posedovale za zavarovanje svojih pozicij. S tem se je povečala volatilnost na slovenskem kapitalskem trgu. Konec marca je na Stuttgartski borzi, kjer kotira večina certifikatov na slovenske delnice, kotiralo 75 certifikatov neposredno na slovenske delnice in 133 certifikatov na indekse ali košarice, ki vključujejo slovenske delnice.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilj predloga zakona je zagotoviti večjo davčno enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer se izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. Zgodovinsko so izvedeni finančni instrumenti in določeni strukturirani finančni instrumenti v primerjavi z drugimi oblikami naložb predstavljali davčno ugodno naložbeno možnost, kar je s tem zakonom odpravljeno.

Po predlaganih rešitvah se dobički, ki jih fizične osebe dosegajo z odsvojitvijo izvedenih finančnih instrumentov, obdavčujejo po tem zakonu. Morebitni drugi dohodki, ki jih fizične osebe dosegajo iz izvedenih finančnih instrumentov, pa se ne obdavčujejo po določbah tega zakona, temveč še naprej po zakonu, ki ureja dohodnino. Prav tako se po predlaganih rešitvah po tem zakonu obdavčujejo dobički, ki jih fizične osebe dosegajo z odsvojitvijo določenih strukturiranih finančnih instrumentov (tj., tistih, ki jih po lastnostih ni mogoče opredeliti kot lastniške vrednostne papirje ali kot dolžniške vrednostne papirje, katerih donos se izplačuje v obliki unovčitve kuponov ali v obliki diskonta). Na ta način se zagotavlja, da se dobički iz odsvojitve novejših oblik finančnih instrumentov, ne glede ne to, ali se po vsebini uvrščajo med dolžniške ali druge vrednostne papirje ali med izvedene finančne instrumente, primerljivo obdavčijo. Predlaga se obdavčitev po proporcionalni stopnji davka v višini 20 %. Stopnja davka se vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla zmanjša in znaša po petih letih 15 %, po desetih letih 10 %, po petnajstih letih 5 %, po dvajsetih letih pa se davek ne plača. Predlaga se tudi poračun dobičkov in izgub, doseženih z odsvojitvami izvedenih finančnih instrumentov na letni ravni. Ne glede na navedeno se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača po stopnji 40 %.

3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva

Ocenjujemo, da bo glede na sedanji in prihodnji razvoj trga izvedenih finančnih instrumentov finančni učinek predlagane ureditve pozitiven za državni proračun v višini 10 mio eurov.

Predlog zakona nima učinkov na druga javnofinančna sredstva.

Za izvajanje zakona ni treba zagotoviti finančnih sredstev.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

Pravo EU ne ureja področja, ki je predmet urejanja v tem zakonu.

Nemčija

S 1. januarjem 2009 prične veljati nov sistem obdavčevanja obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, ki jih dosegajo fizične osebe.

Obresti, dividende in kapitalski dobički (ne glede na obdobje imetništva), ki jih dosegajo fizične osebe iz kapitalskih naložb (tj. obveznic, delnic, deležev v investicijskih skladih in drugih oblik vrednostnih papirjev) bodo obdavčeni po proporcionalni stopnji v višini 25% (plus 5.5% t.i. »solidarity surcharge«, skupaj torej 26, 375%). Nova pravila veljajo za obresti in dividende od 1. januarja 2009 ter za kapitalske dobičke iz prodaje deležev, vrednostnih papirjev itd., ki so bili pridobljeni po 31. decembru 2008. Posebna pravila veljajo za dolžniške instrumente, opredeljene kot »finančne inovacije« in na novo tudi za certifikate, ki ne prinašajo kakršnihkoli obresti ali garantiranega donosa.

Dohodek in kapitalski dobički iz certifikatov, ki ne nosijo kakršnegakoli kupona ali garantiranega donosa: kapitalski dobički se obdavčijo po stopnji 25% za vse certifikate, ki so kupljeni po 15. marcu 2007 in prodani/dospeli po 30. juniju 2009 (po sedanji zakonodaji so oproščeni davka).

Kapitalski dobički iz t.i. finančnih inovacij (oz. povečanja vrednosti, povezana z obrestmi, npr. brezkuponske obveznice): vsi kapitalski dobički iz transakcij po 31. decembru 2008, se obdavčijo po stopnji 25% (po sedanji zakonodaji so obdavčeni po mejni davčni stopnji investitorja).

Investicijski skladi: po novih pravilih se dividende in obresti (dosežene na ravni sklada) še vedno obdavčijo v primeru razdelitve (ti. razdeljeni dohodek) ali akumulacije tega dohodka (ti. domnevno razdeljeni dohodek). Kapitalski dobički, realizirani na ravni sklada, ne bodo obdavčeni dokler se enote premoženja sklada ne razdelijo ali odsvojijo. Po odbitju domnevno razdeljenega dohodka, ki je že bil obdavčen z davkom v obdobju imetništva, se kapitalski dobiček na ravni investitorja nato obdavči po proporcionalni davčni stopnji. Nova pravila veljajo za ves dohodek in kapitalske dobičke, ki jih sklad doseže oziroma realizira po 31. decembru 2008, in za vse enote premoženja kupljene/vpisane po 31. decembru 2008. Prehodne določbe so posebej določene.

Avstrija

Dohodek iz naložb je ves dohodek, ki ni dohodek iz prvih štirih skupin dohodka (tj. skupine od a) do d)). Nastali stroški se priznajo kot odbitek pri ugotavljanju davčne osnove, razen če so povezani z dohodkom, ki se obdavči s končnim davčnim odtegljajem.

Dividende, prejete od rezidenčnih družb, se obdavčijo kot dohodek iz dejavnosti ali dohodek iz kapitala, in sicer v obeh primerih s končnim davčnim odtegljajem po stopnji 25%. Dividende, ki jih dosegajo posamezniki, ki imajo v lasti novo izdane delnice (deleže) v rezidenčnih družbah (ki niso v lasti države) s proizvodno dejavnostjo, se ne obdavčijo z davčnim odtegljajem ali dohodnino, pod pogojem, da se dividende pripišejo takim delnicam (deležem). Ob pridobitvi takih delnic (deležev) se lahko priznajo posebni izdatki.

Tudi obresti se obdavčijo kot dohodek iz dejavnosti ali dohodek iz kapitala, in sicer v obeh primerih s končnim davčnim odtegljajem po stopnji 25%.

Dobički iz kapitala se obdavčijo, če so doseženi v okviru opravljanja dejavnosti, kot špekulativni dobički, ali kot dobički iz odtujitve delnic ali deležev, ki so del pretežnega lastniškega deleža (družbenik ima, ali je imel kadarkoli v obdobju preteklih pet let, neposredno ali posredno, pretežni lastniški delež v višini 1% lastniškega kapitala družbe).

Dobiček iz kapitala, dosežen s prodajo podjetja ali dela podjetja, se izračuna kot razlika med prejetim zneskom in knjigovodsko vrednostjo podjetja. Pod določenimi pogoji se davčna obveznost lahko odloži.

Špekulativni dobički so doseženi iz:
    ■ prodaje nepremičnin v 10 letih od pridobitve;
    ■ prodaje drugega premoženja, še posebej vrednostnih papirjev (z določenimi izjemami), v 1 letu od pridobitve, in
    ■ izvršitve določenih izvedenih finančnih instrumentov v 1 letu.

Dobički iz odsvojitve pretežnega lastniškega deleža se obdavči kot izredni dohodek. Tak dohodek se obdavči po stopnji, ki je enaka polovici efektivne stopnje od zavezančevega celotnega dohodka. Če je delež zavezanec pridobil brezplačno, zadostuje, da je imel prejšnji imetnik vsaj 1% lastniškega kapitala družbe kadarkoli v obdobju preteklih pet let.

Kapitalski dobiček, ki ga doseže podjetnik posameznik, ali partnerstvo, iz odsvojitve deleža v rezidenčni družbi, se prav tako obdavči po stopnji, ki je enaka polovici efektivne davčne stopnje od zavezančevega celotnega dohodka.

Italija

Za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2004, je uveljavljen klasični sistem obdavčevanja dobičkov družb. Posameznikom, ki imajo v okviru opravljanja dejavnosti delež v družbi, se prizna 60%-no izvzetje. Drugim posameznikom se prav tako prizna 60%-no izvzetje, če imajo več kot 2% glasovalnih pravic ali 5% kapitala v javni družbi oziroma več kot 20% glasovalnih pravic ali 25% kapitala v drugih družbah (pretežna udeležba). Drugače so dividende, ki jih dosegajo posamezniki, obdavčene s končnim davčnim odtegljajem po stopnji 12,5%.

Obresti iz domačih in tujih virov so na splošno predmet končnega davčnega odtegljaja po stopnji 12,5% ali 27%, odvisno od vrste obresti. Izraz »obresti« ima za namene dohodnine širok pomen in vključuje dohodek iz brezkuponskih obveznic in visoko diskontirane instrumente ipd.

Pri ugotavljanju davčne osnove od dividend in obresti se ne priznavajo nikakršni izdatki.

Dobički iz odsvojitve delnic, finančnih instrumentov, izenačenih z njimi ter deležev v rezidenčnih družbah ali partnerstvih, ki jim ima posameznik v okviru opravljanja dejavnosti, so oproščeni davka v višini 60%, če je: imel udeležbo vsaj od prvega dneva dvanajstega meseca pred odsvojitvijo (uporablja se LIFO metoda); je udeležba opredeljena kot finančna naložba v prvi bilanci stanja po pridobitvi ter; je družba poslovala vsaj od začetka tretjega davčnega obdobja pred odsvojitvijo.

Drugi družbeniki so prav tako oproščeni davka v višini 60%, če v kateremkoli 12-mesečnem obdobju odsvojijo več kot 2% glasovalnih pravic ali 5% kapitala v javni družbi oziroma več kot 20% glasovalnih pravic ali 25% kapitala v drugih družbah, ter pod pogojem, da je udeležba vsaj enkrat v 12-mesečnem obdobju presegla navedene meje. Drugače so dobički iz kapitala, ki jih dosežejo posamezniki, obdavčeni z nadomestnim davkom po stopnji 12,5%.


5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Ocenjujemo, da se bo z zakonom v večji meri uravnovesila davčna obravnava dobičkov iz naslova odsvojitve finančnih instrumentov, kar naj bi ugodno vplivalo na kapitalski trg.


II. BESEDILO ČLENOV

1. člen
(vsebina zakona)

S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
 
2. člen
(pripadnost davka)

Davek je prihodek državnega proračuna.

3. člen
(zavezanec za davek)

Zavezanec oziroma zavezanka za davek (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je fizična oseba, rezident oziroma rezidentka Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: rezident) po zakonu, ki ureja dohodnino.
 
4. člen
(obseg davčne obveznosti)

Rezident je zavezan za plačilo davka od dobičkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dobičkov, ki imajo vir izven Slovenije.
 
5. člen
(vir dobička)

Dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov imajo vir v Sloveniji, razen dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, katerih izdajatelj in ponudnik je pravna oseba ali druga oblika organiziranja, ki ni ustanovljena v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji.

6. člen
(predmet obdavčitve)

Z davkom so obdavčeni dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki so doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.
 
7. člen
(splošna pravila)

(1) V primeru transakcij med povezanimi osebami se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene.

(2) Metode za določanje primerljive tržne cene so določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(3) Povezana oseba po tem zakonu je povezana oseba po zakonu, ki ureja dohodnino.

(4) Plačilo ali izplačilo, opravljeno v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene.
 
8. člen
(izvedeni finančni instrumenti)

(1) Izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov. Izvedeni finančni instrumenti so tudi dolžniški vrednostni papirji, katerih donos se ne izplačuje v obliki unovčitve kuponov ali v obliki diskonta.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za izvedene finančne instrumente ne štejejo izvedeni finančni instrumenti kot posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki morajo biti poravnani z blagom (fizično).
 
9. člen
(odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta)

(1) Odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta je vsaka transakcija ali dogodek, zaradi katerega davčni zavezanec doseže izgubo ali dobiček.

(2) Za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta se ne štejejo odsvojitve, ki jih fizična oseba opravi v okviru opravljanja dejavnosti iz poglavja III.3. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08).

(3) Za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta se ne šteje odsvojitev pravice do nakupa delnic ali pravice do pridobitve drugega premoženja, ki je pridobljena na podlagi zaposlitve po poglavju III.2. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08).
 
10. člen
(oprostitev)

Davek se ne plača od dobička, doseženega pri odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta po 20 letih imetništva oziroma po 20 letih od sklenitve posla.
 
11. člen
(davčna osnova)

(1) Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

(2) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec, povečana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo izvedenega finančnega instrumenta, v višini 1% od plačane vrednosti.

(3) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi, zmanjšana za normirane stroške, povezane z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, v višini 1% od izplačane vrednosti.

(4) Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.
 
12. člen
(vodenje evidenc zalog izvedenih finančnih instrumentov)

Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnih izvedenih finančnih instrumentov. Zaloge se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).
 
13. člen
(pravilo vštevanja v dobičke oziroma izgube davčnega leta)

V dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ali realizirane izgube od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v času odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta.
 
14. člen
(stopnja davka)

(1) Davek se izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 20 %.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stopnja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov znižuje vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla in znaša po dopolnjenih:
    1. petih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petih letih od sklenitve posla: 15%,
    2. desetih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po desetih letih od sklenitve posla: 10%,
    3. 15 letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petnajstih letih od sklenitve posla: 5%.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 40 %.
.
15. člen
(izračun in plačilo davka)

(1) Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se izračuna in plača v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja dohodnino, in z zakonom, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na izračun in plačilo dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Izračun davka se opravi z odmero. Odločbo o odmeri davka izda davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.

(3) Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov mora zavezanec vložiti v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja dohodnino, in z zakonom, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na izračun in plačilo dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Obrazec napovedi predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove, oziroma izračun davka, in podatke, potrebne za nadzor in identifikacijo zavezanca za davek.

(4) Zavezanec za plačilo davka na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
 
16. člen
(rok za izdajo odločbe)

Davčni organ izda odločbo o višini davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
 
17. člen
(odbitek davka)

(1) Zavezanec lahko od davka, odmerjenega po tem zakonu, odšteje znesek ustreznega dela davka (v nadaljnjem besedilu: odbitek), ki ga je plačal od dobičkov z virom izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dobički), vključenih v njegovo osnovo za davek.

(2) Za tuje dobičke iz prvega odstavka tega člena se štejejo dobički, ki se v skladu s 5. členom tega zakona ne morejo šteti za dobiček, ki ima svoj vir v Sloveniji.
 
18. člen
(omejitev odbitka dohodnine)

(1) Odbitek davka od tujih dobičkov po prvem odstavku 17. člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:
    1. zneska davka od tujih dobičkov, ki je bil dokončen in dejansko plačan, ali
    2. zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od tujih dobičkov, če odbitek ne bi bil možen.

(2) Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, po kateri ima pravico obdavčevanja le država, katere rezident je fizična oseba, se odbitek ne prizna.

(3) Če je znesek iz 1. točke prvega odstavka tega člena višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se razlika ne more uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih.
 
19. člen
(dokazila)

Zavezanec, ki uveljavlja odbitek davka po 17. členu tega zakona, je dolžan davčnemu organu predložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti znesek davka, plačanega od tujih dobičkov, osnovo za plačilo davka ter dokazilo, da je bil znesek davka dokončen in dejansko plačan.

20. člen
(sprememba odbitka)

Če se zaradi sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni odbitek, mora zavezanec v obdobju, ko je do spremembe prišlo, povečati davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil mogoč, če bi se sprememba upoštevala.
 
21. člen
(nižji odbitek)

Če je znesek davka, pred zmanjšanjem za odbitke po tem poglavju, nižji od odbitkov po tem poglavju, znesek odbitkov ne more preseči zneska davka. Odbitki, ki presegajo znesek davka, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih letih.

22. člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini)

Za uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini od dobička iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, veljavne za primer uveljavljanja odbitka davka, plačanega v tujini od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov.
 
23. člen
(obveznost avtomatičnega dajanja podatkov)

(1) Izdajatelji oziroma ponudniki izvedenih finančnih instrumentov, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev in druge pravne osebe, ki so posredovali pri sklepanju pravnih poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, morajo davčnemu organu dostaviti podatke, ki se nanašajo na vse pridobitve in odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov.

(2) Podatkov iz prvega odstavka tega člena ni potrebno dajati v primerih odsvojitev, kjer je bil pravni temelj sklep o dedovanju, drugi pravni posel v zvezi s smrtjo, sodna odločba (sklep o sodni izvršbi) ali upravna izvršba (sklep o prisilni izterjavi).
(3) Osebe, zavezane za dajanje podatkov po tem členu, morajo podatke iz tega člena zakona dostaviti davčnemu organu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.

(4) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov na podlagi tega člena.

24. člen
(podrobnejši predpisi)

Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister, pristojen za finance.
 
25. člen
(uporaba drugih predpisov)

Glede vseh vprašanj postopka obračunavanja in plačevanja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na dohodnino od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ter zakona, ki ureja davčno službo.
 
26. člen
(uporaba zakona)

Ne glede na 6. in 8. člen tega zakona, se dobiček, dosežen z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, pridobljenega pred dnem začetka veljavnosti tega zakona, ne obdavčuje.

27. člen
(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV


K 1. členu:
S tem členom je določeno, da se s tem zakonom ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, kot nove in od dohodnine ločene oblike davka na dohodek. Po tem zakonu se obdavčijo dobički, ki niso obdavčeni po zakonu o dohodnini.

K 2. členu:
S tem členom je določeno, da je davek od dobička fizičnih oseb iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov prihodek državnega proračuna.

K 3. členu:
S tem členom je opredeljeno kdo je zavezanec za davek od dobička fizičnih oseb iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Zavezanec za davek je fizična oseba, ki je rezident Slovenije. To pomeni, da nerezident Slovenije ni zavezanec za davek. Navedena določba na splošno sledi obstoječim pravilom mednarodne obdavčitve dobičkov iz odsvojitve kapitala iz veljavnih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, po katerih se dobički iz odsvojitve finančnih instrumentov praviloma obdavčujejo v državi rezidentstva fizične osebe.

K 4. členu:
S tem členom je določen obseg davčne obveznosti. Zavezanec za davek (tj. rezident) je zavezan za plačilo davka od svetovnih dobičkov (tj. od dobičkov, ki imajo vir v Sloveniji in od tistih, ki imajo vir v tujini).

K 5. členu:
V tem členu je določeno pravilo vira dohodka, po katerem imajo vsi dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov vir v Sloveniji, razen dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, katerih izdajatelj in ponudnik je pravna oseba ali druga oblika organiziranja, ki ni ustanovljena v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji.

K 6. členu:
V tem členu je opredeljen predmet obdavčitve. Z davkom se obdavčujejo dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki so doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.

K 7. členu:
V 7. členu so opredeljena splošna pravila za primer transakcij med povezanimi osebami ter za primer plačil ali izplačil, opravljenih v naravi.

K 8. členu:
V tem členu je opredeljeno kaj se šteje za izvedene finančne instrumente. Izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov. Izvedeni finančni instrumenti so tudi dolžniški vrednostni papirji, katerih donos se ne izplačuje v obliki unovčitve kuponov ali v obliki diskonta.

Za izvedene finančne instrumente se ne štejejo izvedeni finančni instrumenti kot posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki morajo biti poravnani z blagom (fizično).

K 9. členu:
V tem členu je določeno kaj se šteje za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta. Za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta se šteje vsaka transakcija ali dogodek, zaradi katerega davčni zavezanec doseže izgubo ali dobiček. Za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta pa se ne štejejo odsvojitve, ki jih fizična oseba opravi v okviru opravljanja dejavnosti iz poglavja III.3. Zakona o dohodnini (Dohodek iz dejavnosti) (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08). Za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta se prav tako ne šteje odsvojitev pravice do nakupa delnic ali pravice do pridobitve drugega premoženja, ki je pridobljena na podlagi zaposlitve po poglavju III.2. Zakona o dohodnini (Dohodek iz zaposlitve).

K 10. členu:
V tem členu je določena oprostitev davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Davka se tako ne plača od dobička, doseženega pri odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta po 20 letih imetništva oziroma po 20 letih od sklenitve posla.

K 11. členu:
V tem členu je opredeljena davčna osnova. Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta se ugotovi kot razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec, povečana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo izvedenega finančnega instrumenta, v višini 1% od plačane vrednosti. Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi, zmanjšana za normirane stroške, povezane z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, v višini 1% od izplačane vrednosti.

Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova (tj. omogoči se poračun dobičkov z izgubami na letni ravni).

K 12. členu:
V tem členu je določeno, da mora zavezanec voditi evidenco zalog istovrstnih izvedenih finančnih instrumentov. Zaloge se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).

K 13. členu:
V tem členu je opredeljeno pravilo vštevanja v dobičke oziroma izgube davčnega leta in sicer se po pravilu v dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov vštevajo v davčnem letu doseženi dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ali realizirane izgube od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v času odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta.

K 14. členu:
V tem členu je določeno, da se davek izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po proporcionalni stopnji v višini 20 %. Stopnja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov pa se znižuje vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla ter znaša po dopolnjenih petih letih 15 %, po desetih letih 10 % in po petnajstih letih 5%. Ne glede na navedeno se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta v roku dvanajstih mesecev od pridobitve oziroma sklenitve posla, izračuna in plača po stopnji 40 %.

K 15. členu:
V tem členu je določen način izračunavanja in plačevanja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se izračuna in plača v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja dohodnino, in z zakonom, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na izračun in plačilo dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Izračun davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se opravi z odmero. Odločbo o odmeri davka izda davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov mora zavezanec vložiti v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja dohodnino, in z zakonom, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na izračun in plačilo dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Obrazec napovedi predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove, oziroma izračun davka, in podatke, potrebne za nadzor in identifikacijo zavezanca za davek.

Zavezanec za plačilo davka na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.

K 16. členu:
V tem členu je določeno, da mora davčni organ izdati odločbo o višini davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.

K 17. do 22. členu:
V teh členih je določen način odprave dvojnega obdavčevanja dobičkov rezidenta iz virov izven Slovenije. Navedena metoda se bo uporabljala v primeru, ko bo rezident dosegel dobiček v državi, s katero Slovenija nima sklenjene konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka. V primeru, ko bo rezident dosegel dobiček v državi, s katero ima Slovenija sklenjeno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, se bo uporabila metoda odprave dvojne obdavčitve po konkretni konvenciji. Odprava dvojnega obdavčevanja dobičkov rezidenta iz virov izven Slovenije bo po zakonu možna na način, ki ga omogoča metoda navadnega odbitka. Po tej metodi se bo v Sloveniji odmerjeni davek rezidenta, zmanjšal za ustrezen v tujini plačani davek (odbitek) od dobičkov, doseženih izven Slovenije, vključenih v njegovo davčno osnovo.

V 18. členu je določeno, da odbitek davka od tujih dobičkov ne sme preseči nižjega od zneska davka od tujih dobičkov, ki je bil dokončen in dejansko plačan, ali zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od tujih dobičkov, če odbitek ne bi bil možen. V primeru, ko ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, po kateri ima pravico obdavčevanja le država, katere rezident je fizična oseba, se odbitek ne prizna. Če je znesek davka od tujih dobičkov, ki je bil dokončen in dejansko plačan, višji od zneska iz zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od tujih dobičkov, če odbitek ne bi bil možen, se razlika ne more uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih. V 19. členu je določeno, da je zavezanec, ki uveljavlja odbitek davka po 17. členu tega zakona, dolžan davčnemu organu predložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti znesek davka, plačanega od tujih dobičkov, osnovo za plačilo davka ter dokazilo, da je bil znesek davka dokončen in dejansko plačan. V 20. členu je določeno, da mora zavezanec v primeru, če se zaradi sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni odbitek, v obdobju, ko je do spremembe prišlo, povečati davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil mogoč, če bi se sprememba upoštevala. V 21. členu je določeno, da v primeru, če je znesek davka, pred zmanjšanjem za odbitke po tem poglavju, nižji od odbitkov po tem poglavju, znesek odbitkov ne more preseči zneska davka. Odbitki, ki presegajo znesek davka, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih letih. V 22. členu je določeno, da se za uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini od dobička iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, veljavne za primer uveljavljanja odbitka davka, plačanega v tujini od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. K 23. členu:
V tem členu je predpisana obveznost avtomatičnega dajanja podatkov in sicer morajo izdajatelji oziroma ponudniki izvedenih finančnih instrumentov, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev in druge pravne osebe, ki so posredovali pri sklepanju pravnih poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, davčnemu organu dostaviti podatke, ki se nanašajo na vse pridobitve in odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov. Te osebe morajo podatke iz tega člena zakona dostaviti davčnemu organu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto. Minister, pristojen za finance, bo predpisal podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov na podlagi tega člena.

K 24. členu:
V tem členu je določeno, da minister, pristojen za finance, lahko izda podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona.

K 25. členu:
V tem členu je določeno, da se glede vseh vprašanj postopka obračunavanja in plačevanja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na dohodnino od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ter zakona, ki ureja davčno službo..

K 26. členu:
V tem členu je določeno, da se davka po tem zakonu ne plačuje v primeru dobička, ki ga fizična oseba doseže z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, pridobljenega pred dnem začetka veljavnosti tega zakona.

K 27. členu:
V tem členu je določeno, da začne ta zakon veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
oglasno sporočilo