Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sreda, 6.5.2009

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1B)

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV



Ljubljana, 24.4.2009



Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94, 123/04 in 90/05) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 35/02, 60/04, 64/07 in 92/07-uradno prečiščeno besedilo) vlagamo podpisani poslanki in poslanci

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pri obravnavi predloga zakona na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles bo kot predstavnik predlagateljev sodeloval poslanec mag. Andrej Vizjak.

Priloga:
- predlog novele zakona o davku na dodano vrednost
- podpisi poslank in poslancev:

Jože Tanko
dr. Vinko Gorenak
mag. Branko Grims
Branko Marinič
France Cukjati
Aleksander Zorn
Rado Likar
Jožef Jerovšek
Miro Petek
Eva Irgl
Zvone Černač
dr. Peter Verlič
Rudolf Petan
Janez Janša
Iztok Podkrižnik
Robert Hrovat
Štefan Tisel
Milenko Ziherl
Milan Čadež
Andrej Vizjak
Marjan Bezjak
Zvone Lah
Danijel Krivec
Alenka Jeraj
Ivan Grill
Darko Menih


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST


I. UVOD


1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Žal so se uresničile napovedi strokovnjakov, da bo slovensko gospodarstvo padlo v gospodarsko recesijo, ker se je vlada Boruta Pahorja prepozno in neučinkovito odzvala na svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Napovedi gospodarske rasti so tako za Slovenijo iz meseca v mesec bolj pesimistične. V decembrski napovedi je UMAR napovedal v letu 2009 1,1 % gospodarsko rast, v letu 2010 pa 3,1 % gospodarsko rast, medtem, ko je evropska komisija Sloveniji za leto 2009 napovedovala 0,6 % gospodarsko rast. Zadnja napoved UMAR-ja, ki jo je podal v mesecu marcu 2009 pa napoveduje kar 4 % gospodarski upad oz. negativno gospodarsko rast za leto 2009! Ta podatek je toliko bolj alarmanten zato, ker je podoben upad BDP napovedan tudi za povprečje EU. Vlada Janeza Janše je z ustrezno in učinkovito gospodarsko politiko dosegla, da je slovenski BDP v povprečju rasel za 3 odstotne točke hitreje kot je bila rast v povprečju EU. Tudi upad BDP bi moral biti za 3 odstotne točke manjši od povprečja EU, če želimo v doglednem času zmanjšati zaostanek v razvitosti. Ob nastopu vlade Boruta Pahorja je ta napovedovala, da bo ta razkorak držala oz., da bo upad slovenskega BDP bistveno manjši od povprečja EU. Kaže, da ji ta cilj zaradi njenega prepočasnega in neustreznega odziva na svetovno finančno in gospodarsko krizo ne bo uspel.

To potrjuje tudi nedavno poročilo evropske komisije, ki je v poročilu navedla, da je Slovenija v zadnjem lanskem četrtletju zaznala drugi največji upad BDP med evrskimi državami (- 4,1 %), medtem, ko je celotne evrsko območje v zadnjem četrtletju zaznalo 1,5 % upad BDP. Tudi za prvo četrtletje 2009 je napovedana negativna gospodarska rast, in če se bo to zgodilo, in najverjetneje se tudi bo, bomo v Sloveniji tudi tehnično v recesiji.

Da vlada Boruta Pahorja reagira na krizo prepočasi in neučinkovito potrjuje tudi kazalnik gospodarskega razpoloženja v Sloveniji, ki se v zadnjih mesecih niža bistveno bolj kot pa v celotni EU. Tako je kazalnik gospodarskega razpoloženja v marcu 2009 v EU upadel za 0,6 točke na 60,3 točke, v Sloveniji pa je v tem času upadel kar za 1,8 točke na samo 44,3 točke. To jasno kaže, da za slabšanje gospodarskega položaja v Sloveniji ni kriva samo svetovna finančna in gospodarska kriza, ampak predvsem nepravočasno in neučinkovito ukrepanje vlade Boruta Pahorja na to krizo. Očitno je, da so bili ukrepi vlad v drugih državah EU učinkovitejši in pravočasni, saj je kazalnik gospodarskega razpoloženja v teh državah upadel bistveno manj kot v Sloveniji.

Ukrepe, ki so se sprejemali v ostalih, bistveno uspešnejših evropskih državah lahko v grobem razdelimo v tri skupine:
- ukrepi za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema ter finančnega trga,
- ukrepi za spodbujanje proizvodne in investicijske dejavnosti podjetij, vključno z ukrepi za ohranitev delovnih mest in
- ukrepi za spodbujanje zasebne potrošnje ter večje investicijske aktivnosti države.

Ukrepe za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema ter finančnega trga je sprejela večinoma še vlada Janeza Janše, ki se je na svetovno finančno krizo nemudoma odzvala in pripravila ukrepe za njeno premostitev. Tako je prejšnja vlada sprejela novelo Zakona o bančništvu, s katero je uvedla neomejeno jamstvo za bančne vloge. Za hiter in učinkovit odziv na morebitno nedelovanje medbančnega trga Evropi pa je prejšnja vlada sprejela še novelo Zakona o javnih financah (ZJF). S spremembami tega zakona lahko država odobri poroštva za medbančno kreditiranje, lahko zagotovi posojilo kreditnim in določenim drugim finančnim institucijam ali pa lahko v te institucije vstopi tudi kapitalsko. Konec meseca marca 2009 je bil na predlog sedanje vlade sprejet tudi Zakon o jamstveni shemi Republike, ki ureja državna jamstva bankam za zadolževanje podjetij. Tudi ta ukrep je vlada Boruta Pahorja predlagala v svojem stilu prepočasnega odzivanja na krizo, saj so prve države tak ukrep sprejele že decembra 2008 (npr. Velika Britanija).

Tudi ukrepe za spodbujanje proizvodne in investicijske dejavnosti podjetij je pripravila in sprejela še vlada Janeza Janše. S spremembami Zakona o davku na dohodek pravnih oseb in Zakona o dohodnini bi se bistveno znižal davek na dobiček podjetij in bistveno bi se povišala olajšava za investicije in olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj. Nova vlada Boruta Pahorja je te ključne ukrepe najprej zavrnila, ko pa je te zakone povzela in večkrat vložila v zakonodajni postopek Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, jih je vlada Boruta Pahorja tako spremenila (vlada Boruta Pahorja je del teh ukrepov podprla zato, da je dajala vtis, da podpira prave, konkretne ukrepe za blažitev krize), da so praktično izgubili svoj cilj in namen. Namesto teh ukrepov je bil sprejet Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, kot ključen zakon za ublažitev posledic krize. Ta zakon naj bi prispeval k ohranjanju delovnih mest, zanj pa so predvidena tudi visoka sredstva (preko 230 milijonov evrov). Vendar pa je zakon spisan tako, da v bistvu spodbuja nedelo, ker podjetja za to, da skrajšajo delovni čas, prejmejo subvencijo od države. In bolj kot skrajšajo delovni čas, višjo subvencijo prejmejo. In tukaj je tudi ključ, zakaj je slovensko gospodarstvo tako drastično in hitro upadlo. Namesto, da bi se podjetja spodbujalo, da vlagajo v nove programe in odpirajo nova delovna mesta, se jih spodbuja, da zmanjšajo svojo proizvodno in poslovno aktivnost. Drastičen in hiter upad slovenskega gospodarstva pospešuje še zaradi finančne krize zaostrena likvidnostna situacija podjetij in nepripravljenost vlade Boruta Pahorja, da bi slovenskemu gospodarstvu vsaj deloma likvidnostno pomagalo s takojšnjo uveljavitvijo novele Zakona o davku na dodano vrednost, ki jo je tudi predlagala PS SDS in v kateri se skrajšuje rok za vračilo preplačanega DDV podjetjem. Z podporo temu predlogu zakona ima ponovno priložnost, da to napako popravi.

O spodbujanju investicijske dejavnosti države največ pove v marcu 2009 sprejeti rebalans proračuna RS za leto 2009, kjer o takemu povečanju ni ne duha ne sluha, se pa zato bistveno povečujejo materialni stroški in sredstva za plače. Rebalans pa sploh ne temelji na realnih makroekonomskih predpostavkah, saj je bilo že v času sprejemanja tega rebalansa znano, da bo gospodarski upad oz. negativna gospodarska rast znašala - 4 %, medtem, ko rebalans temelji na predpostavki 0,6 % gospodarske rasti. Se pa zato v temu rebalansu uvajajo fiktivne postavke, kot je postavka 9535 - Poplačila obveznosti iz naslova vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v višini 50 milijonov evrov. Ukrepov za spodbujanje zasebne potrošnje pa vlada Boruta Pahorja ni še predlagala in po javnih informacijah o takih ukrepih niti ne razmišlja. Nasprotno, z zniževanjem plač javnih uslužbencev in napovedanim znižanjem pokojnin zasebno potrošnjo celo omejuje. Recesija pomeni upad gospodarske aktivnosti. Gospodarska aktivnost pa upade, ko se zmanjša trošenje prebivalstva ter trošenje oziroma investicije podjetij. Pomembno vlogo pri trošenju in investicijah pa ima seveda tudi država. Za oživitev gospodarske aktivnosti je torej potrebno sprejeti tudi ukrepe, ki bi spodbudili trošenje prebivalstva.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Cilj predlaganega zakona je izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ki se zaradi svetovne finančne krize poslabšuje. V svetu zaradi te krize vlada veliko nezaupanje med finančnimi institucijami, zaradi česar se je medbančno kreditiranje, od katerega so zelo odvisne tudi slovenske banke, praktično zaustavilo. Posledica tega je tudi to, da so banke in druge kreditne institucije zelo zmanjšale kreditiranje gospodarstva, tisto malega kar še kreditirajo pa je pod bistveno slabšimi pogoji kot še pred nekaj meseci. Zaradi manjšega priliva likvidnih sredstev v gospodarstvo so podjetja prisiljena podaljševati plačilne roke ali pa svojih obveznosti sploh niso več zmožna poravnavati, to pa vodi v začaran krog zmanjševanja likvidnosti.

Cilj predlaganega zakona je tudi uveljavitev 106. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Člen določa da lahko Svet državam članicam na predlog Komisije s soglasnim odločanjem dovoli, da za storitve iz Priloge IV najpozneje do 31. decembra 2010 uporabljajo nižje stopnje iz člena 98. Nižje stopnje se lahko uporabljajo za storitve, naštete v največ dveh kategorijah iz Priloge IV. V izjemnih primerih pa se lahko državam članicam dovoli, da uporablja nižjo stopnjo za tri kategorije iz Priloge IV. Svetovna finančna in gospodarska kriza je izjemen primer in za izboljšanje razmer je potrebna čim nižja obdavčitev čim večih proizvodov in storitev. Zato predlog zakona nalaga vladi, da takoj sproži ustrezne postopke, da Svet to dovoljenje Sloveniji tudi izda.

K izboljšanju likvidnosti slovenskega gospodarstva v teh razmerah lahko veliko pripomore tudi država. Zato se predlaga zvišanje praga obdavčljivega prometa do katerega sme davčni zavezanec obračunavati in plačevati DDV po plačani realizaciji. Eden od pomembnih ukrepov v tej smeri pa je tudi skrajšanje roka za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost (DDV) v primerih, ko zavezanec na podlagi obračuna DDV izkazuje terjatev do države (Davčni urad RS - DURS). S tem bi gospodarstvo prej prišlo do sredstev, ki jih je založilo za DDV, s čimer bi se mu izboljšala likvidnostna situacija.

Poglavitna rešitev predloga zakona je zvišanje praga obdavčljivega prometa do katerega sme davčni zavezanec obračunavati in plačevati DDV po plačani realizaciji iz 208.000 evrov na 7.300.000 evrov. Znesek 7.300.000 evrov se predlaga zato, ker je ta znesek eden od pogojev po katerem se po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) šteje podjetje za majhno podjetje (prihodki od prodaje v 12 mesecih ne smejo preseči 7.300.000 evrov). Sprememba bi torej ugodno vplivala le na majhna podjetja, ki so v razmerah te krize tudi najbolj ogrožena. Predlaga se tudi skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV na 7 dni po predložitvi obračuna DDV. Na 7 dni se rok skrajšuje tudi tistim zavezancem, ki zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav znotraj Evropske skupnosti v zaporednih obračunih DDV izkazujejo presežek DDV in imajo v veljavni ureditvi ta rok določen na 30 dni.


3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva

Predlagane spremembe Zakona o davku na dodano vrednost ne zmanjšujejo ali povečujejo javno finančnih sredstev. Predlagatelj ocenjuje, da bo sprememba zakona imela za posledico le določen likvidnostni izpad sredstev iz naslova DDV. Likvidnostni izpad sredstev lahko država nadomesti bistveno lažje kot pa gospodarstvo, zlasti mala podjetja.

Za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

Predlagana sprememba zakona je prilagojena pravnemu redu Evropske unije, pri čemer prenaša vsebino iz Direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), z vsemi spremembami in dopolnitvami, Direktive Sveta z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (79/1072/EGS), Trinajste direktive Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti in Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

4.1.. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih glede roka za vračilo preplačanega DDV

Rok za vračilo preplačanega DDV v drugih pravnih sistemih je različen. Na Nizozemskem in Irskem znaša ta rok vračila preplačanega DDV med 7 in 10 dni. Navedeni rok se lahko podaljša, če davčna uprava sumi, da je z obračunom kaj narobe.
V Estoniji je rok za vračilo preplačanega DDV 5 dni, v Veliki Britaniji pa znaša rok za vračilo preplačanega DDV 30 dni.


4.2.. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih glede obračunavanja in plačevanja DDV po plačani realizaciji

Finska Vsi davčni zavezanci lahko tekom obračunskega obdobja obračunavajo DDV po plačani ali po fakturirani realizaciji, vendar morajo na koncu obračunskega obdobja v svojem knjigovodstvu opraviti popravke. Na primer, če je bilo blago dobavljeno in zanj še ni bil izdan račun ali ni bilo prejeto plačilo se šteje, da je nastala obveznost obračuna in plačila DDV zadnji mesec zadevnega obračunskega obdobja. Izjema so osebe, ki lahko po zakonu o računovodstvu zaključijo svoje knjige na podlagi plačane realizacije (tudi npr. kmetovalci in drugi primarni proizvajalci), ki lahko DDV obračunavajo po plačani realizaciji v vseh davčnih obdobjih.

Nemčija Obračunavanje DDV na podlagi plačane realizacije je predvideno za majhna podjetja, katerih promet v predhodnem letu ne preseže 125.000 €, majhna podjetja, ki jim ni potrebno voditi knjig in evidenc kot tudi za osebe, ki opravljajo svobodne poklice po zakonu o dohodnini. Tako obračunavanje DDV zahteva predhodno prijavo davčnega zavezanca svojemu davčnemu uradu in pozitivno rešitev slednjega.

Združeno kraljestvo omogoča obračun DDV na podlagi plačane realizacije:

- če vrednost obdavčljivih dobav v obdobju 1 leta ne preseže 660.000L (cca. 948.000 EUR; iz zneska so izvzete oproščene dobave in dobave osnovnih sredstev, ki so se prej uporabljala za poslovni namen). Podjetje lahko obračunava DDV po plačani realizaciji, dokler njegov promet ne preseže 825.000L (cca. 1.185.000 EUR). Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na plačilo in ne na prejem računa.

- trgovcem na drobno, ki prodajajo neposredno končnim potrošnikom, vendar ob izpolnjevanju posebnih pogojev

- pri letnih obračunih, ki omogočajo davčnim zavezancem, da izpolnijo en DDV obračun vsako leto. Trimesečna in mesečna vmesna plačila zapadejo v odvisnosti od prometa davčnega zavezanca. Za uporabo te ureditve je kar nekaj pogojev. Vrednost obdavčenih dobav v zadnjem 12-mesečnem obdobju ne sme presegati 660.000L (cca. 948.000 EUR). Podjetje lahko obračunava DDV po plačani realizaciji, dokler njegov promet ne preseže 825.000L (cca.1.185.000 EUR).

Švedska Na Švedskem se lahko DDV obračunava na podlagi plačane realizacije za davčne zavezance, katerih promet ne presega 20 kratnika davčne osnove, veljavne za finančno leto (v 2001 je bila davčna osnova 36.900 SEK (cca. 3.900 EUR), kar pomeni, da davčni zavezanec s prometom, ki presega 738.000 SEK (cca. 78.000 EUR), po predpisih ne sme uporabljati te metode).

Če se uporabi metoda plačane realizacije, se DDV od neplačanih računov oziroma terjatev mora tudi izkazati v obračunu DDV, ki se nanaša na zadnje obdobje finančnega leta.


5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV bo izboljšalo likvidnost slovenskega gospodarstva, s čimer se bo povečala konkurenčna sposobnost in preprečilo povečanje nezaposlenosti.



II. BESEDILO ČLENOV

1. člen


V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) se v drugem odstavku 73. člena številka "60" nadomesti s številko "7".

Dosedanji tretji odstavek se črta.

Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Davčnemu zavezancu, ki presežka DDV ne prejme v roku iz drugega odstavka tega člena, pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja davčni postopek od prvega dne po poteku 7 dni od predložitve obračuna DDV".

Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

2. člen

V prvem odstavku 131. člena se številka "208.000" nadomesti z številko "7.300.000".

3. člen

V Prilogo I - Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV se dodajo naslednje kategorije:

(17) Manjša popravila:
(a) koles,
(b) čevljev in usnjenih izdelkov
(c) oblačil in gospodinjskega perila (vključno s krpanjem in predelavo);

(18) storitve domačega varstva (kot pomoč na domu in varstvo otrok, skrb za ostarele, obolele ali invalide);

(19) friziranje

Za zgoraj navedene kategorije se lahko nižja stopnja DDV v skladu z Direktivo Sveta 2006/112/ES uporablja najkasneje do 31. decembra 2010.

4. člen

Prejšnji člen se začne uporabljati z dnem dovoljenja Sveta EU. Vlada Republike Slovenije mora najpozneje v osmih dneh od uveljavitve tega zakona sprožiti ustrezne postopke za pridobitev tega dovoljenja.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Ta člen določa, da se davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo rok za vračilo preplačanega DDV skrajša iz 60 dni na 7 dni. Črta se odstavek, ki je določal, da se davčnim zavezancem, ki pretežno izvažajo znotraj Skupnosti, na njihovo zahtevo presežek DDV vrne v 30 dneh po predložitvi obračuna DDV, saj zaradi skrajšanja roka ni več potreben. Člen določa tudi, da davčnemu zavezancu, ki presežka DDV ne prejme v roku iz drugega odstavka tega člena, pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja davčni postopek od prvega dne po poteku 7 dni od predložitve obračuna DDV.

K 2. členu

Člen določa zvišanje praga obdavčljivega prometa do katerega sme davčni zavezanec obračunavati in plačevati DDV po plačani realizaciji iz 208.000 evrov na 7.300.000 evrov. Znesek 7.300.000 evrov se predlaga zato, ker je ta znesek eden od pogojev po katerem se po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) šteje podjetje za majhno podjetje (prihodki od prodaje v 12 mesecih ne smejo preseči 7.300.000 evrov). Sprememba bo torej ugodno vplivala le na majhna podjetja, ki so v razmerah te krize tudi najbolj ogrožena.

K 3. členu

Svet EU lahko državam članicam na predlog Komisije s soglasnim odločanjem dovoli, da za storitve iz Priloge IV, v skladu s 106. členom Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost najpozneje do 31. decembra 2010 uporabljajo nižje stopnje iz člena 98. Nižje stopnje se lahko uporabljajo za storitve, naštete v največ dveh kategorijah iz Priloge IV. V izjemnih primerih pa se lahko državam članicam dovoli, da uporablja nižjo stopnjo za tri kategorije iz Priloge IV.

K 4. členu

Člen določa, da se 3. člen začne uporabljati z dnem dovoljenja Sveta EU. Vlada Republike Slovenije mora v osmih dneh od uveljavitve tega zakona sprožiti ustrezne postopke za pridobitev tega dovoljenja. Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki smo ji priča je izjemen primer in za izboljšanje razmer je potrebna čim nižja obdavčitev čim večih proizvodov in storitev. Zato člen nalaga vladi, da mora najpozneje v 8 dneh sprožiti ustrezne postopke, da Svet to dovoljenje Sloveniji tudi izda.

K 5. členu

S tem členom je določeno, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, kar je potrebno zaradi čim hitrejše uveljavitve ukrepov za izogib in blažitev posledic svetovne finančne in gospodarske krize, ki ima lahko težko popravljive posledice za delovanje države.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJATA IN PRILOGA I, KI SE DOPOLNJUJE
73. člen
(vračilo DDV na podlagi obračuna DDV)

(1) Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, se presežek prenese v naslednje davčno obdobje.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo presežek DDV vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se davčnemu zavezancu, ki zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav blaga znotraj Skupnosti v zaporednih obračunih DDV izkazuje presežek DDV, na njegovo zahtevo presežek DDV vrne v 30 dneh po predložitvi obračuna DDV.

(4) Davčnemu zavezancu, ki presežka DDV ne prejme v roku iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja davčni postopek od prvega dne po poteku 60 oziroma 30 dni od predložitve obračuna DDV.

(5) Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se presežek vrne po poplačilu davčnega dolga.
131. člen

(splošno)

(1) Davčni zavezanec, ki v zadnjih 12 mesecih ni presegel 208.000 eurov obdavčenega prometa, brez DDV, in ni verjetno, dabo ta znesek presegel v naslednjih 12 mesecih, sme obračunavati in plačevati DDV na podlagi prejetih plačil za opravljene dobave blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: posebna ureditev po plačani realizaciji) v skladu s tem podpoglavjem na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

(2) V znesek iz prejšnjega odstavka se ne všteva prodaja osnovnih sredstev.

(3) Pri povezanih osebah se, za namene tega podpoglavja, kot znesek iz prvega odstavka tega člena šteje znesek, ki ga vse povezane osebe dosežejo skupaj. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih ali fizičnih oseb.

(4) Ne glede na 33. člen tega zakona, nastane obveznost obračuna DDV za davčnega zavezanca, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko prejme plačilo.

(5) Ne glede na 62. člen tega zakona, nastane pravica do odbitka DDV za davčnega zavezanca, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, na dan, ko izvrši plačilo.


PRILOGA I

SEZNAM DOBAV BLAGA IN STORITEV, ZA KATERE SE UPORABLJA NIŽJA STOPNJA DDV

(1) Hrana (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno)
namenjene za pripravo hrane; izdelki, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek; priprava jedi;
(2) dobava vode;
(3) zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, vključno z izdelki za
nadzorovanje rojstev in z izdelki za higiensko zaščito;
(4) medicinske oprema, pripomočki in druga sredstva, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti in so
namenjena izključno za osebno uporabo, ključno z njihovim vzdrževanjem;
(5) prevoz oseb in njihove osebne prtljage;
(6) knjige (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in
barvanje, tiskanimi notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisi in periodične publikacije (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu z 42. členom tega zakona), razen tistih, ki v celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;
(7) vstopnine za razstave, gledališča, muzeje, za ogled naravnih znamenitosti, kinematografske in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in podobne kulturne prireditve ter športne prireditve;
(8) avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov;
(9) uvoz umetniških predmetov, zbirk in starin iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona;
(10) umetniški predmeti iz 2. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona, če jih proda:
– avtor ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki ali
– davčni zavezanec, ki ni preprodajalec, če prodajo opravi
priložnostno, in če je te predmete uvozil sam ali so mu jih prodali avtorji ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki, ali če je imel pri nabavi pravico do popolnega odbitka vstopnega DDV;
(11) stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh;
(12) živali za pitanje, semena, sadike, gnojila, fitofarmacevtska sredstva ter storitve, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
(13) dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte;
(14) uporaba športnih objektov;
(15) storitve pokopa in upepelitve, skupaj s prometom blaga, ki je neposredno povezan s pokopom ali upepelitvijo in ga opravi izvajalec pogrebnih storitev;
(16) storitve javne higiene.
oglasno sporočilo