Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 1.10.2007

Mendnarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju


MEDNARODNI STANDARDI STROKOVNEGA
RAVNANJA PRI NOTRANJEM REVIDIRANJU

MEDNARODNI STANDARDI O STROKOVNEM RAVNANJU PRI NOTRANJEM REVIDIRANJU (INTERNATIONAL STANDARDS FOR THE PROFESSIONAL PRACTICE OF INTERNAL AUDITING)

Navodilo o nalogah pri notranjem revidiranju (Statement of Responsibilities of Internal Auditing)

Inštitut notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors)

Inštitut notranjih revizorjev je mednarodno združenje, namenjeno stalnemu strokovnemu razvoju notranjega revizorja kot posameznika pa tudi notranjega revidiranja kot stroke.

Copyright, ©, 2004 by The Institute of Internal Auditors, 249 Maitland Avenue, Altamonte Springs, Florida 32701-4201, U.S.A. All rights reserved.

Dovoljenje za objavo tega prevoda, ki je enak izvirniku v vseh bistvenih pogledih, je izdal nosilec avtorskih pravic, to je Inštitut notranjih revizorjev, 249 Maitland Avenue, Altamonte Springs, Florida 32701-4201, Združene države Amerike.

Vse pravice pridržane. Brez vnaprejšnje pisne privolitve Inštituta notranjih  revizorjev ni dovoljeno v nobeni obliki oziroma na noben na
čin - ne elektronsko ne mehanično, s fotokopiranjem, s snemanjem ali drugače - ponatisniti, shraniti in ponovno uporabiti ali prenašati nobenega dela te izdaje.

Besedila Inštituta notranjih revizorjev v tej zbirki so prevedena v slovenščino pod nadzorom Slovenskega inštituta za revizijo in natisnjena z dovoljenjem Inštituta notranjih revizorjev.

Potrjena besedila vseh spisov Inštituta notranjih revizorjev so tista, ki jih je Inštitut notranjih revizorjev objavil v angleščini.

OPOMBA: SPREMEMBE, KI ZAČNEJO VELJATI JANUARJA 2007, SO POUDARJENE Z ODEBELJENIMI LEŽEČIMI ČRKAMI, TAKO DA BRALCI BREZ TEŽAV PREPOZNAVAJO SPREMEMBE, KAR JIM POMAGA PRI PREVAJANJU.


UVOD

Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja; namenjena je povečevanju koristi in izboljševanju delovanja organizacije. Organizaciji pomaga uresničevati njene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina vrednotenja in izboljševanja uspešnosti postopkov ravnanja s tveganjem ter njegovega obvladovanja in upravljanja.

Notranjerevizijsko delovanje se izvaja v različnih pravnih in kulturnih okoljih ter v organizacijah, ki se razlikujejo po namenu, obsegu in ustroju; izvajajo jih ljudje v organizacijah ali zunaj njih. Medtem ko lahko te razlike vplivajo na ravnanje pri notranjem revidiranju v vsakem okolju, je skladnost z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju bistvena za izpolnjevanje nalog notranjih revizorjev. Če zakoni ali drugi predpisi preprečujejo notranjim revizorjem, da bi delovali usklajeno z kakimi deli standardov, mora biti njihovo delovanje usklajeno z drugimi deli standardov, kar ustrezno razkrijejo.

Storitve dajanja zagotovil vključujejo to, da notranji revizor nepristransko ocenjuje dokaze, ki omogočajo neodvisno sodbo ali sklepe v zvezi s procesom, ureditvijo ali drugimi zadevami. Naravo in obseg posla dajanja zagotovil določi notranji revizor. Na splošno so v storitve dajanja zagotovil vključene tri stranke: 1) oseba ali skupina, ki je neposredno vključena v proces, ureditev ali drugo zadevo – odgovorna za postopke, 2) oseba ali skupina, ki izvaja oceno – notranji revizor, in 3) oseba ali skupina, ki uporablja oceno – uporabnik.

Svetovalne storitve so po svoji naravi napotovalne in so splošno opravljene na posebno zahtevo naročnika posla. Narava in obseg svetovalne storitve sta predmet sporazuma z naročnikom posla.

Svetovalne storitve na splošno vključujejo dve stranki: 1) osebo ali skupino, ki daje nasvet – notranjega revizorja, in 2) osebo in skupino, ki pričakuje in prejema nasvet – naročnika storitve. Pri opravljanju svetovalnih storitev naj notranji revizor ohrani nepristranskost in ne predpostavlja odgovornost poslovodstva.

Namen teh standardov je:

1. zasnovati temeljna načela, ki predstavljajo ravnanje pri notranjem revidiranju, kakršno bi moralo biti;

2. ustvariti podlago za izvajanje in pospeševanje širokega razpona notranjerevizijskega delovanja, ki povečuje korist;

3. vzpostaviti podlago za ovrednotenje notranjerevizijskih dosežkov;

4. pospeševati izboljševanje procesov in delovanja organizacije.

Standardi sestoje iz standardov lastnosti, standardov dela in standardov izvedbe. Standardi lastnosti obravnavajo značilnosti organizacij in strank, ki se ukvarjajo z notranjerevizijskim delovanjem. Standardi dela opisujejo naravo notranjerevizijskega delovanja in dajejo kakovostna sodila, po katerih je mogoče presojati njegove storitve. Medtem ko se standardi lastnosti in standardi dela nanašajo na vse notranjerevizijske storitve na splošno, se standardi izvedbe uporabljajo pri posebnih vrstah poslov.

Obstajata en sam niz standardov lastnosti in en sam niz standardov dela, lahko pa obstaja več nizov standardov izvedbe: niz za vsako glavno vrsto notranjerevizijskega delovanja. Standardi izvedbe so vzpostavljeni za dajanje zagotovil (A) in za svetovanje (C).

Standardi so del okvira strokovnega ravnanja. Okvir strokovnega ravnanja zajema opredelitev notranjega revidiranja, kodeks etike, standarde in druge napotke. Napotki, ki se nanašajo na to, kako naj se uporabljajo standardi, so vključeni v Navodilih za postopke, ki jih izdaja Odbor za strokovne zadeve.

Standardi uporabljajo izraze z določenim pomenom, pojasnjenim v pojmovniku.

Razvijanje in izdajanje standardov je trajen proces. Odbor za standarde notranjega revidiranja se obsežno posvetuje in razpravlja preden izda standarde. To vključuje vabilo v svetovnem obsegu za pridobivanje javnih pripomb na osnutke za razpravo.

Osnutki za razpravo so postavljeni na spletnem predelu IIA (Inštituta notranjih revizorjev), a so tudi razpečani vsem pridruženim članom te organizacije. Predloge in pripombe v zvezi s standardi je treba poslati na:

The Institute of Internal Auditors
Global Practices Center, Professional Practices Group
247 Maitland Ave.
Altamonte Springs, FL 32701-4201, USA
E-mail: standards@theiia.org
Web:
http://www.theiia.org

STANDARDI LASTNOSTI

1000   NAMEN, VELJAVA IN NALOGA – NAMEN, VELJAVA IN NALOGA NORANJEREVIZIJSKEGA IZVAJALCA MORAJO BITI FORMALNO OPREDELJENI V USTANOVNI LISTINI, KI JE V SKLADU S STANDARDI IN JO JE SPREJEL SVET.

1000.A1 – Narava storitev pridobivanja zagotovil, opravljenih za organizacijo, mora biti opredeljena v notranjerevizijski temeljni listini. Tudi narava zagotovil, ki jih je treba dati strankam zunaj organizacije, mora biti opredeljena v njej.

1000.C1 – Narava svetovalnih storitev mora biti opredeljena v notranjerevizijski ustanovni listini.

1100   Neodvisnost in nepristranskost – Notranjerevizijski nosilec mora biti neodvisen in notranji revizorji morajo biti pri opravljanju svojega dela nepristranski.

1110   Organizacijska neodvisnost – Notranjerevizijski predstojnik mora poročati ravni v organizaciji, ki omogoča notranjerevizijskem izvajalcu, da izpolnjuje svoje naloge.

1110.A1 – Nihče se ne sme vpletati v določanje obsega notranjega revidiranja, opravljanje dela in poročanje o izsledkih notranjerevizijskega izvajalca.

1120   Nepristranskost posameznika – Notranji revizorji morajo biti nepristranski in brez predsodkov ter se morajo izogibati navzkrižju interesov.

1130   Oslabitev neodvisnosti ali nepristranskosti – Če je neodvisnost ali nepristranskost oslabljena tako v resnici kot po videzu, je treba podrobnosti oslabitve razkriti ustreznim strankam. Narava razkritja je odvisna od oslabitve.

1130.A1 – Notranji revizorji se morajo vzdrževati ocenjevanja posebnih poslov, za katere so pred tem odgovarjali. Domneva se, da je nepristranskost oslabljena, če notranji revizor opravlja storitev dajanja zagotovila za delovanje, za katero je odgovarjal v prejšnjem letu.

1130.A2 – Posle dajanja zagotovil za področja nalog, za katera je odgovarjal notranjerevizijski predstojnik, mora nadzirati stranka zunaj notranjerevizijskega izvajalca.

1130.C1 – Notranji revizorji lahko opravljajo svetovalne storitve v zvezi z delovanjem, za katero so pred tem odgovarjali.

1130.C2 – Če je mogoče, da neodvisnost ali nepristranskost notranjih revizorjev v zvezi s predlaganimi svetovalnimi storitvami oslabi, je treba to razkriti naročniku posla pred sprejetjem takšnega posla.

1200   Strokovnost in potrebna strokovna vestnost – Posli je treba opravljati strokovno in strokovno vestno.

1210   Strokovnost – Notranji revizorji morajo imeti znanje, izkušnje in druge sposobnosti, ki so potrebni za izvajanje njihovih nalog. Notranjerevizijski izvajalec mora imeti ali pridobivati znanje, izkušnje in druge sposobnosti, ki so potrebni pri opravljanju nalog, kot celoto.

1210.A1 – Notranjerevizijski predstojnik mora pridobiti ustrezen nasvet in pomoč, če notranjerevizijsko osebje nima znanja, izkušenj ali drugih sposobnosti, ki so potrebni za izvedbo celote ali dela posla.

1210.A2 – Notranji revizor mora imeti dovolj znanja, da prepozna znake prevare, vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in proučevati prevare.

1210.A3 – Notranji revizorji morajo biti seznanjeni s ključnimi tveganji in kontrolami informacijske tehnologije in z razpoložljivimi tehnološko zasnovanimi revizijskimi metodami pri izvajanju njihovega sprejetega posla. Vendar se od vseh notranjih revizorjev ne pričakuje, da bi imeli izkušnje notranjega revizorja, ki ima kot glavno področje revidiranje informacijske tehnologije.

1210.C1 – Notranjerevizijski predstojnik mora odkloniti svetovalni posel ali pridobiti ustrezen nasvet in pomoč, če notranjerevizijsko osebje nima znanja, izkušenj ali drugih sposobnosti, ki so potrebni za izvedbo celote ali dela posla.

1220   Potrebna strokovna vestnost – Notranji revizorji morajo uporabljati vestnost in izkušnje, ki se pričakujejo od upravičeno preudarnega in sposobnega notranjega revizorja. Potrebna strokovna vestnost ne pomeni nezmotljivosti.

1220.A1 – Notranji revizor mora skrbeti za strokovno vestnost, pri čemer upošteva
- obseg dela, ki je potrebno, da bi se dosegli cilji posla;
- sorazmerno zapletenost, pomembnost ali smiselnost zadev, za katere se pridobivajo zagotovila;
- ustreznost in uspešnost ravnanja s tveganjem ter njegovega obvladovanja in upravljanja;
- verjetnost pomembnih napak, nepravilnosti ali neskladnosti;
- stroške pridobivanja zagotovil glede na možne koristi.

1220.A2 – Pri izvajanju potrebne strokovne skrbnosti mora notranji revizor upoštevati uporabo računalniško podprtih revizijskih orodij in drugih metod proučevanja podatkov.

1220.A3 – Notranji revizor se mora zavedati pomembnih tveganj, ki lahko vplivajo na cilje, delovanje ali dejavnike. Vendar pa sami postopki dajanja zagotovil, celo če so opravljeni strokovno vestno, ne jamčijo, da bodo prepoznana vsa pomembna tveganja.

1220.C1 – Notranji revizor mora skrbeti za strokovno skrbnost pri svetovalnem poslu, pri čemer upošteva
- potrebe in pričakovanja strank, tudi naravo, časovni okvir in poročanje o izsledkih posla;
- sorazmerno zapletenost in obseg dela, ki je potrebno, da bi se dosegli cilji posla;
- stroške svetovalnega posla glede na možne koristi.

1230   Nenehno strokovno izpopolnjevanje – Notranji revizorji mora povečevati svoje znanje, izkušnje in druge sposobnosti z nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem.

1300   Program zagotavljanja in izboljševanja kakovosti – Notranjerevizijski predstojnik mora razvijati in vzdrževati program zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki zajema vse vidike notranjerevizijskega izvajalca v vsakem pogledu in nenehno spremlja njegovo uspešnost. Takšen program vključuje obdobne notranje in zunanje ocene kakovosti in temu sledeče notranje spremljanje. Vsak del programa mora biti sestavljen tako, da pomaga notranjerevizijskem izvajalcu povečevati koristi in izboljševati poslovanje organizacije ter dati zagotovilo, da je notranjerevizijsko delovanje v skladu s standardi in kodeksom etike.

1310   Ocenitve programa kakovosti – Notranjerevizijski izvajalec mora prevzeti spremljanje in ocenjevanje celotne uspešnosti programa kakovosti. Postopek mora zajemati tako notranje kot zunanje ocenitve.

1311   Notranje ocenitve
Notranje ocenitve morajo zajemati
- sprotne preglede uspešnosti notranjerevizijskega izvajalca in
- obdobne preglede, ki se opravijo s samoocenjevanjem ali jih opravijo druge osebe v organizaciji, ki poznajo notranjerevizijsko ravnanje in standarde.

1312   Zunanje ocenitve – Zunanje ocenitve mora opraviti najmanj enkrat na vsakih pet let usposobljen neodvisni pregledovalec ali usposobljena neodvisna pregledovalna skupina zunaj organizacije. O možni potrebi po pogostejši zunanji ocenitvi kot tudi o usposobljenosti in neodvisnosti zunanjega pregledovalca ali pregledovalne skupine, vključno o možnem navzkrižju interesov, se mora notranjerevizijski predstojnik pogovoriti s svetom. Takšne razprave morajo upoštevati obseg, zapletenost in dejavnost organizacije v zvezi z izkušnjami pregledovalca ali pregledovalne skupine.

1320   Poročanje o programu kakovosti – Notranjerevizijski predstojnik mora poročati o izidih zunanjih ocen svetu.

1330   Delovanje v skladu s standardi – Notranje revizorje se spodbuja k poročanju, da je njihovo delovanje "opravljeno v skladu s standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju". Vendar pa lahko notranji revizorji to izjavijo le, če ocene programa izboljševanja kakovosti kažejo, da notranjerevizijski izvajalec deluje v skladu s standardi.

1340   Razkritje neskladnosti – Čeprav je delovanje notranjerevizijskega izvajalca popolnoma usklajeno s standardi in delovanje notranjih revizorjev s kodeksom etike, utegnejo obstajati primeri, v katerih skladnost s pravili ni dosežena. Če neskladnost s pravili vpliva na celotni obseg delovanja notranjerevizijskega izvajalca, je treba to razkriti ravnateljstvu in svetu.


STANDARDI DELA

2000   VODENJE DELOVANJA NOTRANJEREVIZIJSKEGA IZVAJALCA – NOTRANJEREVIZIJSKI PREDSTOJNIK MORA USPEŠNO VODITI NOTRANJEREVIZIJSKEGA IZVAJALCA, DA ZAGOTAVLJA POVEČEVANJE KORISTI V ORGANIZACIJI.

2010   Načrtovanje – Notranjerevizijski predstojnik mora vzpostaviti na tveganjih zasnovane načrte, ki določajo prednostni vrstni red pri delovanju notranjerevizijskega izvajalca, skladno s cilji organizacije.

2010.A1 – Načrt delovanja notranjerevizijskega izvajalca mora biti zasnovan na oceni tveganja, ki se pridobi najmanj enkrat letno. Pri tem je treba upoštevati prispevek ravnateljstva in sveta.

2010.C1 – Notranjerevizijski predstojnik mora proučiti sprejemanje predlaganih svetovalnih poslov, ki bi lahko izboljšali ravnanje s tveganji in poslovanje organizacije ter pripomogli k povečevanju koristi. Sprejeti posli morajo biti zajeti v načrtu.

2020   Poročanje in odobravanje – Notranjerevizijski predstojnik mora predajati načrte delovanja notranjerevizijskega izvajalca in potrebe po dejavnikih pa tudi pomembne medletne spremembe v odobritev ravnateljstvu in svetu. Prikazati mora tudi vpliv omejitve dejavnikov.

2030   Ravnanje z dejavniki – Notranjerevizijski predstojnik mora zagotoviti, da so dejavniki, namenjeni za delovanje notranjerevizijskega izvajalca, ustrezni, zadostni in pri doseganju odobrenega načrta uspešno uporabljeni.

2040   Usmeritve in postopki – Notranjerevizijski predstojnik mora opredeliti usmeritve in postopke, ki usmerjajo notranjerevizijskega izvajalca.

2050   Usklajevanje – Notranjerevizijski predstojnik mora sodelovati pri informiranju in usklajevanju z drugimi notranjimi in zunanji dajalci zagotovil ter svetovalnih storitev, da zagotovi ustrezno pokritje in kar najbolj zmanjša podvajanje dela.

2060   Poročanje svetu in ravnateljstvu – Notranjerevizijski predstojnik mora obdobno poročati svetu in ravnateljstvu o namenu, veljavi in nalogi notranjerevizijskega izvajalca ter o izvedbi njegovega načrta. Poročati mora tudi o pomembni izpostavljenosti tveganjem in drugih zadevah, ki jih potrebuje ali zahteva svet ali ravnateljstvo.

2100   Narava dela – Notranjerevizijski izvajalec mora ovrednotiti in prispevati k izboljšanju ureditve ravnanja s tveganjem, obvladovanja tveganja in upravljanja delovanja z uporabo urejenih in natančnih postopkov.

2110   Ravnanje s tveganjem – Notranjerevizijski izvajalec mora pomagati organizaciji pri prepoznavanju in ovrednotenju pomembnih izpostavljenosti tveganju ter prispevati k izboljšanju ureditve ravnanja s tveganjem in obvladovanja tveganja.

2110.A1 – Notranjerevizijski izvajalec mora spremljati in ovrednotiti uspešnost ureditve ravnanja s tveganjem v organizaciji.

2110.A2 – Notranjerevizijski izvajalec mora ovrednotiti izpostavljenost tveganju, ki se nanaša na upravljanje, delovanje in informacijsko ureditev organizacije, pri čemer upošteva
- zanesljivost in neoporečnost računovodskih in izvedbenih informacij;
- uspešnost in učinkovitost delovanja;
- varovanje sredstev;
- usklajenost z zakoni, drugimi predpisi in pogodbami.

2110.C1 – Pri svetovalnih poslih se mora notranji revizorji ukvarjati s tveganjem v skladu s cilji posla in se zavedati obstoja drugih pomembnih tveganj.

2110.C2 – Notranji revizorji morajo uporabljati poznavanje tveganj, pridobljeno na podlagi svetovalnih poslov, pri prepoznavanju in ovrednotenju pomembne izpostavljenosti organizacije tveganju.

2120   Obvladovanje - Notranjerevizijski izvajalec mora pomagati organizaciji pri vzdrževanju uspešnih načinov obvladovanja z ovrednotenjem njihove uspešnosti in učinkovitosti ter s pospeševanjem nenehnega izboljševanja.

2120.A1 – Na podlagi izidov ocenitve tveganja mora notranjerevizijski izvajalec ovrednotiti ustreznost in uspešnost postopkov obvladovanja, ki se nanašajo na upravljanje, izvajanje in informacijsko ureditev organizacije; to mora zajemati
- zanesljivost in neoporečnost računovodskih in izvajalnih informacij;
- uspešnost in učinkovitost poslovanja;
- varovanje sredstev;
- usklajenost z zakoni, drugimi predpisi in pogodbami.

2120.A2 – Notranji revizorji mora preveriti obseg, v katerem so izvedbeni in programski cilji in nameni postavljeni in usklajeni s cilji organizacije.

2120.A3 – Notranji revizorji morajo pregledovati poslovanje in programe, da preverijo obseg, v katerem so izidi usklajeni s postavljenimi cilji in nameni, ter ugotoviti, ali so poslovanje in programi izvedeni ali uresničeni v skladu z namenom.

2120.A4 – Za ovrednotenje postopkov obvladovanja so potrebna ustrezna sodila. Notranji revizorji morajo preveriti obseg, v katerem je poslovodstvo postavilo ustrezna sodila za ugotavljanje, ali so cilji in nameni uresničeni. Če so ustrezna, jih morajo notranji revizorji uporabljati, ko opravljajo vrednotenje. Če niso ustrezna, jih morajo razviti ob sodelovanju s poslovodstvom.

2120.C1 – Pri svetovalnih poslih morajo notranji revizorji obravnavati skladnost postopkov obvladovanja s cilji posla in se zavedati obstoja pomembnih slabosti postopkov obvladovanja.

2120.C2 – Notranji revizorji morajo uporabljati poznavanje postopkov obvladovanja, ki so ga pridobili pri svetovalnih poslih, pri prepoznavanju in vrednotenju pomembne izpostavljenosti organizacije tveganju.

2130   Upravljanje – Notranjerevizijski izvajalec mora oceniti in oblikovati ustrezna priporočila za izboljšanje upravljanja pri doseganju naslednjih ciljev:
- Pospeševanju ustrezne etike in vrednot v organizaciji
- Zagotavljanju uspešnega poslovodenja in odgovornosti izvajanja v organizaciji
- Uspešnem prenašanju informacij o tveganju in obvladovanju na ustreznih področjih organizacije.
- Uspešnem usklajevanju delovanja in sporočanja informacij med upravnim svetom, zunanjimi in notranjimi revizorji in poslovodstvom.

2130.A1 – Notranjerevizijski izvajalec mora ovrednotiti zamisel, izvedbo in uspešnost etično usmerjenih ciljev organizacije, programov in delovanja

2130.C1 – Cilji svetovalnega delovanja morajo biti v skladu z vsesplošnimi koristmi in cilji organizacije.

2200   Načrtovanje poslov – Notranji revizorji morajo razvijati in razvidovati načrt vsakega posla, vključno z njegovim obsegom, cilji, časovno opredelitvijo in razporeditvijo dejavnikov.

2201   Upoštevanje pri načrtovanju – Pri načrtovanju posla morajo notranji revizorji upoštevati
- cilje delovanja, ki ga je treba pregledati, in sredstev, s katerimi se obvladuje izvedbo;
- pomembna tveganja pri delovanju, njegove cilje, dejavnike in posle ter načine, s katerimi se ohranja možni vpliv tveganja na sprejemljivi ravni;
- ustreznost in uspešnost ureditve ravnanja s tveganjem ter njegovega obvladovanja v primerjavi z okvirom ali modelom obvladovanja;
- priložnosti za pomembnejše izboljšave pri ureditvi ravnanju s tveganjem in njegovega obvladovanja.

2201.A1 – Pri načrtovanju posla za stranke zunaj organizacije morajo notranji revizorji pisno vzpostaviti sporazum z njimi o ciljih, področju, ustreznih nalogah in drugih pričakovanjih, vključno o omejitvah v pogledu razpečavanja izsledkov posla in dostopa do razvidov o poslu.

2201.C1 – Notranji revizorji se morajo z naročniki svetovalnega posla sporazumeti o ciljih, obsegu, zadevnih nalogah in drugih pričakovanjih naročnikov. Pri pomembnih poslih se takšni sporazumi olistinijo.

2210   Cilji posla – Pri vsakem poslu morajo biti opredeljeni cilji.

2210.A1 – Notranji revizorji morajo izdelati začetno oceno tveganj, ki se nanašajo na pregledovano dejavnost Cilji posla morajo odražati izide takšne ocene.

2210.A2 – Notranji revizor mora proučiti verjetnost pomembnih napak, nepravilnosti, neusklajenosti in drugih vrst izpostavljenosti.

2210.C1 – Cilji svetovalnega posla se morajo nanašati na postopke tveganja, obvladovanja in upravljanja v obsegu, dogovorjenem z naročnikom.

2220   Obseg posla – Postavljeni obseg mora zadoščati za dosego ciljev posla.

2220.A1 – Posel mora obsegati proučevanje ureditev, razvidov, osebja in fizičnega premoženja, tudi tistega, ki ga obvladujejo tretje stranke.

2220.A2 – Če se med izvajanjem posla dajanja zagotovil pojavijo pomembne priložnosti za svetovanje, je treba doseči poseben pismen dogovor v pogledu ciljev, področja, ustreznih nalog in drugih pričakovanj ter sporočanjem izsledkov svetovalnega posla v skladu s standardi svetovanja.

2220.C1 – Notranji revizorji morajo pri opravljanju svetovalnega posla zagotoviti, da njegov obseg zadošča za dosego dogovorjenih ciljev. Če pridejo notranji revizorji med izvajanjem posla do pridržkov o obsegu, se morajo o teh pridržkih pogovoriti z naročnikom, da bi se odločili, ali nadaljevati posel.

2230   Razporeditev dejavnikov pri poslu – Notranji revizorji morajo določiti ustrezne dejavnike za uresničenje ciljev posla. Osebje je treba dodeliti glede na ovrednotenje narave in zapletenosti vsakega posla, časovno omejitev in razpoložljive dejavnike.

2240   Delovni program posla – Notranji revizorji morajo razvijati delovni program za dosego ciljev posla. Delovni program mora biti razvidovan.

2240.A1 – Delovni programi mora opredeliti postopke prepoznavanja, proučevanja, ovrednotenja in razvidovanja informacij med potekom posla. Delovni program je treba odobriti njegovim izvajanjem, vse njegove spremembe pa odobriti sproti.

2240.C1 – Delovni programi svetovalnih poslov se lahko po obliki in vsebini razlikujejo glede na naravo teh poslov.

2300   Izvajanje posla – Notranji revizorji morajo prepoznavati, proučevati, vrednotiti in razvidovati informacije, ki zadoščajo za dosego ciljev posla.

2310   Prepoznavanje informacij – Notranji revizorji morajo prepoznavati informacije, ki so za dosego ciljev posla zadostne, zanesljive, ustrezne in koristne.

2320   Proučitve in ovrednotenje – Notranji revizorji morajo utemeljevati sklepe in izsledke posla na ustreznih proučitvah in ovrednotenjih.

2330   Razvidovanje informacij – Notranji revizorji morajo razvidovati ustrezne informacije, ki podpirajo sklepe in izide posla.

2330.A1 – Notranjerevizijski predstojnik mora obvladovati dostop do razvidov o poslu. Če je primerno, mora pred odstopitvijo takšnih razvidov zunanjim strankam pridobiti dovoljenje ravnateljstva in/ali pravni nasvet.

2330.A2 – Notranjerevizijski predstojnik mora izdelati zahteve o zadržanju razvidov posla. Takšne zahteve o zadržanju morajo biti v skladu z navodili organizacije ter urejevalnimi ali drugimi zahtevami.

2330.C1 – Notranjerevizijski predstojnik mora razviti usmeritve za hranjenje in zadržanje razvidov o poslu ter njihovo odstopanje notranjim in zunanjim strankam. Te usmeritve morajo biti v skladu z navodili organizacije ter urejevalnimi ali drugimi zahtevami.

2340   Nadziranje posla – Posli morajo biti ustrezno nadzirani, da se zagotavlja uresničevanje ciljev, doseganje kakovosti in razvijanje osebja.

2400   Poročanje o izsledkih – Notranji revizorji morajo poročati o izsledkih poslov.

2410   Sodila za poročanje – Poročanje mora zajemati tako cilje in obseg posla kot tudi sklepe, priporočila in načrte dejanj.

2410.A1 – Končno poročanje o izsledkih posla mora vsebovati, kjer pride to v poštev, celovito mnenje ali sklepe notranjega revizorja.

2410.A2 – Notranje revizorje se spodbuja, da potrdijo zadovoljivo izvedbo poročanja o poslu.

2410.A3 – Pri prenašanju izsledkov posla strankam zunaj organizacije mora poročanje upoštevati omejitve razpečavanja in uporabe izsledkov.

2410.C1 – Poročanje o napredovanju in izidih svetovalnih poslov se po obliki in vsebini razlikuje glede na naravo posla in potrebe naročnika.

2420   Kakovost sporočil – Sporočila morajo biti točna, nepristranska, jasna, jedrnata, ustvarjalna, popolna in pravočasna.

2421 – Napake in izpustitve – Če vsebuje končno sporočilo pomembno napako ali izpustitev, mora notranjerevizijski predstojnik sporočiti popravljene informacije vsem strankam, ki so prejele izvirno sporočilo.

2430   Razkritje o neusklajenosti posla s standardi – Če neusklajenost s standardi vpliva na poseben posel, mora sporočilo o izsledku razkriti
- standarde, ki niso bili v celoti upoštevani,
- razloge za neusklajenost in
- vpliv neusklajenosti na posel.

2440   Razpečavanje izsledkov – Notranjerevizijski predstojnik mora razpečavati izsledke ustreznim strankam.

2440.A1 - Notranjerevizijski predstojnik je odgovoren za poročanje o končnih izsledkih posameznikom, ki lahko zagotovijo, da bodo izsledki upoštevani, kot je potrebno.

2440.A2 – Če ne določajo drugače zakonski ali drugi predpisi, mora glavni revizor pred dostavo izsledkov strankam zunaj organizacije:
- oceniti možna tveganja za organizacijo
- posvetovati se z ravnateljstvom in/ali pravnim svetovalcem, kar pač pride v poštev
- nadzirati razpečavo z omejevanjem uporabe izsledkov

2440.C1 – Notranjerevizijski predstojnik je odgovoren za poročanje o končnih izsledkih svetovalnih poslov naročnikom.

2440.C2 – Med potekom svetovalnega posla se lahko prepoznavajo zadeve v zvezi z ravnanjem s tveganjem ter njegovim obvladovanjem in upravljanjem. Če so takšne zadeve pomembne za organizacijo, je treba o njih poročati ravnateljstvu in svetu.

2500   Spremljanje napredovanja – Notranjerevizijski predstojnik mora postaviti in vzdrževati ureditev spremljanja odziva na izsledke, ki so sporočeni poslovodstvu.

2500.A1 – Notranjerevizijski predstojnik mora vzpostaviti postopke kasnejšega spremljanja in zagotavljanja, da so dejanja poslovodstva uspešno uresničena ali da je ravnateljstvo sprejelo tveganje, če ni opravljenih dejanj.

2500.C1 – Notranjerevizijski izvajalec mora spremljati odziv na izide svetovalnega delovanja v obsegu, dogovorjenem z naročnikom.

2600   Sprejem tveganja pri poslovodstvu – Če notranjerevizijski predstojnik meni, da je ravnateljstvo sprejelo raven preostalega tveganja, ki je lahko nesprejemljiva za organizacijo, mora o tem z njim razpravljati. Če odločitev o preostalem tveganju ni razrešena, morata notranjerevizijski predstojnik in ravnateljstvo poročati o zadevi svetu, ki naj odloči.

POJMOVNIK

Dodajanje koristi (add value). Korist je dana z izboljšanjem možnosti doseganja ciljev organizacije, s prepoznavanjem izboljšav pri izvajanju in/ali zmanjšanju izpostavljanja tveganju tako s storitvami dajanja zagotovil kot s svetovalnimi storitvami.

Ustrezno obvladovanje (adequate control). Obstaja, če je poslovodenje načrtovano in organizirano na način, ki daje utemeljeno zagotovilo, da ravna organizacija s tveganjem učinkovito ter da dosega cilje in namene uspešno in gospodarno.

Storitve dajanja zagotovil (assurance services). Nepristransko preiskovanje dokazov z namenom pridobiti neodvisno oceno postopkov ravnanja s tveganjem, njegovega obvladovanja ali upravljanja. Primeri lahko zajemajo računovodske, izvajalne in usklajevalne posle ter posle, povezane z varnostno ureditvijo, in posle skrbnega pregledovanja.

Svet (board). Svet je upravljalni organ organizacije, npr. upravni svet, nadzorni svet, predstojnik agencije ali zakonodajnega organa, svet upravljalcev ali skrbnikov nepridobitne organizacije ali kak drugi označeni organ organizacije, vključno revizijski odbor, kateremu poroča notranjerevizijski predstojnik.

Ustanovna listina (charter). Ustanovna listina notranjerevizijskega izvajalca je formalna pisna listina, ki opredeljuje namen, veljavo in nalogo tega izvajalca. Listina a) določa položaj notranjerevizijskega izvajalca v organizaciji; b) odobrava dostop do razvidov, osebja in fizičnega premoženja, od katerih je odvisna izvedba posla; in c) opredeljuje področje notranjerevizijskega delovanja.

Notranjerevizijski predstojnik (chief audit executive). Najvišji položaj v organizaciji z odgovornostjo za notranjerevizijsko delovanje. Pri običajnem notranjerevizijskem izvajalcu je to praviloma ravnatelj notranjega revidiranja. Če opravljajo posle notranjega revidiranja zunanji izvajalci storitev, je notranjerevizijski predstojnik odgovoren za nadzorovanje izvajanja pogodbe o storitvi in za zagotovitev kakovosti te storitve. Ravnateljstvu in svetu poroča o notranjerevizijskem delovanju in spremlja izide posla. Izraz zajema tudi nazive, kot so glavni revizor, glavni notranji revizor in splošni pregledovalec.

Kodeks etike (code of ethics). Kodeks etike Inštituta notranjih revizorjev zajema načela, ki se nanašajo na stroko in delovanje notranjega revidiranja, ter pravila vedenja, ki opisujejo obnašanje, ki se pričakuje od notranjih revizorjev. Kodeks etike se nanaša na obe stranki in enoti, ki izvajajo storitve notranjega revidiranja. Cilj kodeksa etike je pospeševati etično kulturo v stroki notranjega revidiranja v vsem svetu.

Skladnost s pravili (compliance). Soglasnost in privrženost usmeritvam, načrtom, postopkom v organizaciji, zakonom, drugim predpisom, pogodbam in drugim zahtevam.

Navzkrižje interesov (conflict of interest). Razmerje, ki ni ali naj ne bi bilo v korist organizacije. Nasprotje interesov predpostavlja sposobnost posameznika, da izvaja svoje naloge in odgovornosti nepristransko.

Svetovalne storitve (consulting services). Svetovalno in z njim povezano storitveno delovanje za naročnika, katerega narava in obseg sta dogovorjena z naročnikom ter katerega namen je povečati koristi in izboljšati upravljanje organizacije, ravnanje s tveganjem in obvladovalne postopke ne da bi notranji revizor predpostavljal odgovornost poslovodstva. Primeri zajemajo posvetovanja, nasvete, podporo in izobraževanje.

Obvladovanje (control). Katerokoli dejanje poslovodstva, sveta ali drugih strank za ravnanje s tveganjem in povečanje verjetnosti, da bodo postavljeni nameni in cilji doseženi. Poslovodstvo načrtuje, organizira in usmerja izvajanje zadostnih dejanj, da lahko da utemeljeno zagotovilo, da bodo nameni in cilji doseženi.

Obvladovalno okolje (control environment). Vedenje in delovanje sveta in poslovodstva v zvezi s pomembnostjo obvladovanja v organizaciji. Obvladovalno okolje zagotavlja strogi red in ustroj doseganja temeljnih ciljev ureditve notranjega obvladovanja. Obvladovalno okolje ima tele sestavine:
- neoporečnost in etične vrednote,
- način razmišljanja poslovodstva in njegov slog delovanja,
- organizacijski ustroj,
- dodeljevanje pooblastil in odgovornosti,
- usmeritve pri ravnanju z ljudmi in ravnanje z njimi ter
- usposobljenost osebja.

Postopki obvladovanja (control processes). Usmeritve, postopki in delovanje znotraj okvira obvladovanja, ki naj bi zagotavljali, da se tveganja zadržujejo znotraj dopustnih mej, določenih pri postopkih ravnanja s tveganjem.

Posel (engagement). Posebni notranjerevizijski posel, naloga ali pregled delovanja, kot je notranja revizija, pregled obvladovanja samoocenitve, preiskovanje prevare ali svetovanje. Posel lahko obsega več nalog ali dejanj, ki so namenjene (namenjena) izpeljavi niza med seboj povezanih namenov.

Delovni program posla (engagement work program). Listina, ki našteva postopke, ki jih je treba opraviti pri poslu, da se uresniči njegov načrt.

Zunanji izvajalec storitve (external service provider). Oseba ali podjetje zunaj organizacije, ki ima posebno znanje, spretnosti in izkušnje v izbrani stroki

Prevara (fraud). Vsako nelegalno dejanje, ki je po naravi goljufija, utaja ali izraba zaupanja. Takšna dejanja niso odvisna od grožnje z nasiljem ali fizične prisile. Prevare zagrešijo posamezniki ali stranke, da bi pridobili denar, lastništvo ali storitve, da bi se izognili plačilu ali izgubi storitev ali da bi varovali osebje ali poslovno prednost.

Upravljanje (governance). Kombinacija postopkov in sestave, ki jih uporablja svet z namenom informiranja, usmerjanja, obvladovanja in spremljanja delovanja organizacije pri doseganju njenih ciljev.

Oslabitve (impairments). Oslabitve nepristranskosti posameznika in neodvisnosti organizacije lahko zajemajo osebna nasprotja interesov, omejitev področja, omejitev dostopa do razvidov, osebja in lastnine ter omejitev dejavnikov.

Neodvisnost (independence). Osvobojenost okoliščin, ki grozijo nepristranskosti ali izražanju nepristranskosti. S takšnimi grožnjami nepristranskosti morajo ravnati posamezni revizor, posel, funkcijske in organizacijske ravni.

Notranjerevizijski izvajalec (internal audit activity). Oddelek, odsek, skupina svetovalcev ali drugi strokovnjaki (drug strokovnjak), ki izvaja(jo) neodvisno in nepristransko dajanje zagotovil ter svetovalne storitve, namenjene povečevanju koristi in izboljševanju poslovanja organizacije. Notranjerevizijski izvajalec pomaga organizaciji uresničevati njene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina ovrednotenja in izboljšanja uspešnosti ravnanja s tveganjem ter njegovega obvladovanja in upravljanja.

Nepristranskost (objectivity). Ravnanje brez predsodkov, ki dovoljuje, da notranji revizorji pri izvajanju poslov pošteno verjamejo v stvaritev svojega dela in da ne sklepajo pomembnih kompromisov glede kakovosti. Nepristranskost zahteva od notranjih revizorjev, da ne podrejajo svojega mnenja o zadevah, povezanih z revizijo, mnenju drugih.

Preostalo tveganje (residual risk). Tveganje, ki ostane potem, ko poslovodstvo uveljavi ukrepe za zmanjšanje vpliva in verjetnosti neugodnih dogodkov, vključno s kontrolnim delovanjem kot odgovorom na tveganje.

Tveganje (risk). Možnost pojavitve dogodka, ki bo imel vpliv na doseganje ciljev. Tveganje se meri v izrazih vpliva in verjetnosti.

Ravnanje s tveganjem (risks management). Prepoznavanje, ocenjevanje, ukrepanje in obvladovanje možnih dogodkov ali položajev, da bi se s tem utemeljeno zagotavljalo doseganje ciljev v organizaciji.

Mora, je treba (should). Uporaba te besede v standardu pomeni ukazovalno dolžnost. Standard (standard). Strokovna izjava, ki jo je razglasil Svet za mednarodne standarde notranjega revidiranja za opis zahtev pri izvajanju širokega polja delovanja notranjega revidiranja in za ovrednotenje njegovih dosežkov.


oglasno sporočilo