Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sobota, 8.9.2007

ZAKON O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI (ZPPSL) neuradno prečiščeno besedilo


ZAKON O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI (ZPPSL)
neuradno prečiščeno besedilo

Uradni list RS, št.:

67/93 (17.12.1993; veljavnost od 01.01.1994; uporaba od 01.01.1994),
39/97 (30.06.1997; veljavnost od 01.07.1997; uporaba od 01.07.1997),
01/99-ZNIDC (09.01.1999; veljavnost od 24.01.1999; uporaba od 24.01.1999),
52/99 (30.06.1999; veljavnost od 01.07.1999; uporaba od 01.07.1999),
42/02-ZDR (15.05.2002; veljavnost od 01.01.2003; uporaba od 01.01.2003),
58/03-ZZK-1 (18.06.2003; veljavnost od 16.09.2003; uporaba od 16.09.2003).

Datum veljavnosti neuradno prečiščenega besedila: 16.09.2003 naprej
Datum uporabe neuradno prečiščenega besedila: 16.09.2003 naprej

1. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

 

(1) Ta zakon ureja pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave in stečaja nad dolžniki, določenimi s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: dolžnika).

(2) Namen tega zakona je tudi odprava insolventnosti dolžnika s prisilno poravnavo in finančno reorganizacijo ter poplačilo upnikov.

(3) Kadar zakon predvideva prenehanje pravne osebe z likvidacijo in določi, da jo izvede sodišče ali ne določi, kdo jo izvede, jo izvede sodišče po določbah tega zakona.

2. člen

(1) Stečajni postopek se opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventen) ali prezadolžen ter v drugih primerih, določenih z zakonom.

(2) Stečajni postopek se ne opravi, če ima dolžnik samo enega upnika.

(3) Stečajni postopek se ne opravi nad invalidskim podjetjem, če Vlada Republike Slovenije ne izda predhodnega soglasja.

3. člen

Stečajni postopek lahko predlagajo upniki, sam dolžnik ali osebno odgovorni družbenik.

4. člen

(1) Dolžnik po tem zakonu je samostojni podjetnik, gospodarska družba, zadruga ter druga pravna ali fizična oseba, za katero poseben zakon določa, da se nad njo opravi stečajni postopek.

(2) Stečajni postopek se opravi tudi nad javnim podjetjem, če z zakonom ni določeno drugače.

5. člen

(1) Insolventni ali prezadolženi dolžnik lahko predlaga upnikom pred začetkom stečajnega postopka ter med njim sklenitev prisilne poravnave.

(2) Če je predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen pred začetkom stečajnega postopka, do konca postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni dovoljeno začeti stečajnega postopka.

2. SPLOŠNE DOLOČBE

6. člen

(1) Z dnem začetka stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa.

(2) V stečajno maso gre vse dolžnikovo premoženje, če z zakonom ni drugače določeno.

(3) V primeru, če se opravi stečaj nad osebno družbo, gre v stečajno maso tudi premoženje osebno odgovornega družbenika, razen stvari in prejemkov, ki so po tem zakonu izvzete iz izvršbe.

(4) Če osebno odgovorni družbenik iz tretjega odstavka tega člena verjetno izkaže, da bodo upniki popolnoma poplačani iz premoženja družbe, njegovo premoženje ne gre v stečajno maso.

7. člen

Stečajni postopek se ne izvede, če dolžnikovo premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali če je neznatne vrednosti.

8. člen

Opomba: Določbe 8. člena prenehajo veljati v kolikor urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev v stečajnem postopku ali zaradi potrjene prisilne poravnave in prednostno pravico do ponovne zaposlitve – glej 244. člen ZDR.

(1) Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku nabit na sodno desko. S tem dnem nastopijo v skladu z določbami tega zakona omejitve dolžnikove pravne in poslovne sposobnosti, pravice in pooblastila poslovodnih organov, organov upravljanja in zastopnikov ter pravice upravljanja osebno odgovornega družbenika preidejo na stečajnega upravitelja, prenehajo delovna razmerja pri dolžniku zaposlenih delavcev ter nastopijo civilnopravne posledice začetka stečajnega postopka.

(2) Delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, imajo poleg pravic po tem zakonu tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom.

9. člen

V stečajnem postopku se sredstva, ki gredo v stečajno maso, vnovčijo s prodajo premoženja in izterjavo terjatev.

10. člen

(1) Dolgovi stečajnega dolžnika se izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če z zakonom ni drugače določeno.

(2) Pred poplačilom upnikov se izloči iz razdelitvene mase znesek, ki je potreben za poravnavo stroškov stečajnega postopka.

(3) Začetek stečajnega postopka nima vpliva na pravice, da se iz stečajne mase izločijo stvari, ki ne pripadajo dolžniku (v nadaljnjem besedilu: izločitvene pravice), in tudi ne na pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oziroma dolžnikovega premoženja (zastavna pravica, pravica poplačila, pravica retencije in druge ločitvene pravice - v nadaljnjem besedilu: ločitvene pravice).

(4) Delničarji in lastniki deležev se poplačajo šele po morebitnem popolnem poplačilu dolžnikovih upnikov. Poplačajo se v sorazmerju z nominalno vrednostjo njihovih delnic oziroma deležev, razen če akt o ustanovitvi dolžnika za posamezne razrede delnic oziroma deležev ne določa prednostnega poplačila posameznih razredov delnic oziroma deležev, ali če zakon, ki ureja pravno organizacijsko obliko dolžnika, ne določa drugače.

11. člen

(1) Stečajni postopek opravlja stvarno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik svoj sedež.

(2) Stečajni postopek je hiter.

(3) V stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.

(4) Predlogov, izjav in ugovorov ne more dati oziroma vložiti, kdor je zamudil rok oziroma izostal z naroka, na katerem bi jih moral dati oziroma vložiti.

12. člen

(1) V stečajnem postopku se odloča s sklepom ali z odredbo.

(2) Z odredbo se izda uradni osebi ali organu, ki opravlja stečajni postopek, nalog za izvršitev posameznih dejanj.

13. člen

(1) Zoper sklep je dopustna pritožba, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(2) Rok za pritožbo je osem dni, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(3) Rok za pritožbo teče od dneva, ko je bil sklep nabit na oglasno desko sodišča.

(4) Če je v tem zakonu predpisano, da mora biti sklep poslan določenim osebam, teče zanje rok za pritožbo od dneva, ko jim je bil sklep vročen.

(5) Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve, če s tem zakonom ni drugače določeno.

14. člen

(1) Zoper odredbo je dovoljen ugovor v osmih dneh po njeni objavi, če odredba ni objavljena, pa od dneva vročitve pisnega odpravka, če ta zakon ne določa drugače.

(2) O ugovoru zoper odredbo odloči stečajni senat s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.

(3) Ugovor ne zadrži izvršitve odredbe.

15. člen

V stečajnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če s tem zakonom ni določeno drugače.

3. PRISILNA PORAVNAVA

3.1. Organi v postopku prisilne poravnave

16. člen

(1) Postopek prisilne poravnave vodi senat treh sodnikov (v nadaljnjem besedilu: poravnalni senat), od katerih je eden predsednik senata.

(2) Ob pogojih iz 174. člena tega zakona vodi postopek prisilne poravnave sodnik posameznik.

(3) Če upravitelj prisilne poravnave ni določen, opravlja njegove funkcije predsednik senata.

17. člen

(1) Ko poravnalni senat ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne poravnave, lahko določi upravitelja prisilne poravnave.

(2) Za določitev upravitelja prisilne poravnave veljajo enaki pogoji kot za določitev stečajnega upravitelja.

18. člen

(1) Upravitelj prisilne poravnave mora predvsem:
1. preizkusiti stanje premoženja in poslovanja dolžnika;
2. preizkusiti seznam upnikov in seznam dolžnikovih dolžnikov;
3. preizkusiti verodostojnost prijavljenih terjatev;
4. ugovarjati zoper neutemeljeno prijavljene terjatve, če na podlagi sporočila upnikov ali iz kakšnega drugega razloga dvomi o njihovi utemeljenosti;
5. prijaviti poravnalnemu senatu, če ravna dolžnik v nasprotju z 31. členom tega zakona;
6. opravljati druge dolžnosti, določene s tem zakonom.

(2) Dolžnik in upniki lahko vložijo zoper ravnanje upravitelja prisilne poravnave ugovor pri poravnalnem senatu.

(3) Upravitelj prisilne poravnave si lahko z dovoljenjem predsednika poravnalnega senata zagotovi pomoč izvedenca.

19. člen

(1) Upravitelj prisilne poravnave ima pravico do povračila vseh stroškov in do nagrade za delo. Stroški in nagrada za delo se poravnajo iz položenega predujma.

(2) O povračilu stroškov in nagradi iz prvega odstavka tega člena odloča poravnalni senat.

(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje izda predpis o merilih za določanje nagrade upravitelju prisilne poravnave, pri čemer mora upoštevati interes hitrosti in čim manjših stroškov postopka prisilne poravnave.

(4) Upravitelj prisilne poravnave odgovarja vsakemu udeležencu v postopku prisilne poravnave za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Za škodo nastalo zaradi dejanja upravitelja prisilne poravnave, ki ga je odobril poravnalni senat ali predsednik poravnalnega senata, ali zaradi tega, ker je upravitelj prisilne poravnave ravnal po navodilu predsednika poravnalnega senata, upravitelj prisilne poravnave ni odgovoren, razen če je na goljufiv način izposloval odobritev ali navodilo.

20. člen

(1) Delo upravitelja prisilne poravnave se nadzoruje smiselno določbam tega zakona, ki se nanašajo na nadzorstvo nad delom stečajnega upravitelja.

(2) Zoper odločbo poravnalnega senata, izdano pri opravljanju nadzorstva nad delom upravitelja prisilne poravnave, ni pritožbe.

21. člen

(1) Da se zavarujejo koristi upnikov v postopku prisilne poravnave, poravnalni senat z odredbo, ki je sestavni del sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, imenuje upniški odbor iz seznama upnikov oziroma izmed upnikov, ki so prijavili terjatve, pa niso bili na seznamu upnikov. Upniški odbor ima liho število članov in sicer najmanj pet.

(2) Na obrazložen predlog upniškega odbora poravnalni senat spremeni odredbo oziroma izda novo odredbo o imenovanju upniškega odbora iz prejšnjega odstavka, če se sestava upniškega odbora spremeni po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.

(3) Upniški odbor iz prvega odstavka tega člena je sestavljen iz upnikov, ki pristanejo na sodelovanje v upniškem odboru in imajo nasproti dolžniku najvišje terjatve.

(4) Na naroku za prisilno poravnavo upniki, ki imajo glasovalno pravico, potrdijo upniški odbor iz prvega odstavka tega člena ali izvolijo upniški odbor v drugi sestavi.

(5) Eden od članov upniškega odbora je predstavnik sveta delavcev oziroma delavski zaupnik.

22. člen

Upniški odbor iz 21. člena tega zakona ima pravico:
1. pregledati poslovanje in finančno stanje dolžnika ter zahtevati podatke, ki so pomembni za oblikovanje načrta finančne reorganizacije;
2. sodelovati pri oblikovanju načrta finančne reorganizacije;
3. predlagati postavitev ali odstavitev upravitelja;
4. dajati predloge in mnenja ter opravljati druga dejanja, ki so pomembna za zaščito upnikov v postopku.

3.2. Uvedba postopka prisilne poravnave

23. člen

Postopek prisilne poravnave se uvede z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

24. člen

(1) Predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora obsegati navedbo sodišča, firmo, sedež, matično številko dolžnika in šifro dejavnosti dolžnika, dejstva, iz katerih izhaja, da so podani pogoji za začetek postopka, predlog, da sodišče začne postopek prisilne poravnave in podpis predlagatelja.

(2) Predlogu iz prvega odstavka tega člena je potrebno priložiti:
1. poročilo o dolžnikovem ekonomsko - finančnem stanju, zadnjo bilanco stanja, izkaz uspeha in izkaz gotovinskih tokov,
2. dokumentacijo, s katero se izkazuje za verjetno, da so podani pogoji za začetek postopka,
3. seznam upnikov in dolžnikovih dolžnikov z navedbo njihovih firm in sedežev ter z navedbo pravnih temeljev in višine njihovih dospelih in nedospelih terjatev oziroma dolgov,
4. seznam ločitvenih in izločitvenih upnikov s smiselno enakimi podatki kot v seznamu iz prejšnje točke.

(3) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi navedbo predstavnika sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika.

25. člen

Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave se lahko priloži tudi izjava o danem poroštvu, če bo potrjena prisilna poravnava.

26. člen

(1) Če predlog za začetek postopka prisilne poravnave nima obveznih sestavin iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ali mu niso priložene listine iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, predsednik poravnalnega senata s sklepom vrne predlog v popravo ali zahteva dopolnitev. Hkrati določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 dni.

(2) Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne ravna v skladu s sklepom, predsednik poravnalnega senata zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

(3) Predsednik poravnalnega senata zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave tudi, če še ni potekel rok za izpolnitev obveznosti iz prej sklenjene prisilne poravnave.

3.3. Začetek postopka prisilne poravnave

27. člen

(1) Če predsednik poravnalnega senata ne zavrže predloga za začetek postopka prisilne poravnave po 26. členu tega zakona, izda poravnalni senat sklep o začetku postopka prisilne poravnave.

(2) S sklepom o začetku postopka prisilne poravnave poravnalni senat naloži predlagatelju, da položi predujem za stroške postopka in določi rok za položitev predujma, ki ne sme biti krajši kot 8 dni.

(3) Če predlagatelj v roku iz drugega odstavka tega člena ne položi predujma niti ga zanj ne položi ustanovitelj ali druga oseba, poravnalni senat ustavi postopek prisilne poravnave.

(4) Sklep o začetku postopka se vroči predlagatelju.

28. člen

(1) O začetku postopka prisilne poravnave obvesti poravnalni senat upnike z oklicem.

(2) Oklic se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Oklic mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko je bil izdan sklep o začetku postopka prisilne poravnave.

(3) Poravnalni senat lahko odloči, da se oklic objavi tudi v sredstvih javnega obveščanja.

29. člen

Oklic o začetku postopka vsebuje:
1. ime sodišča, pred katerim teče postopek,
2. firmo, sedež, matično številko dolžnika in šifro dejavnosti dolžnika,
3. izvleček iz sklepa o začetku postopka z opravilno številko, pod katero se zadeva obravnava,
4. poziv vsem upnikom, katerih terjatve so nastale do dneva nabitja oklica o začetku postopka prisilne poravnave na oglasno desko sodišča, naj sodišču z obrazloženo vlogo v dveh izvodih in priloženimi dokazili v roku 30 dni po objavi oklica v Uradnem listu Republike Slovenije, prijavijo svoje terjatve,
5. opozorilo upnikom, da lahko z obrazloženo pisno vlogo ugovarjajo zoper terjatve drugih upnikov v roku 30 dni po izteku roka iz prejšnje točke,
6. ime upravitelja prisilne poravnave, če je določen,
7. firme in sedeže članov upniškega odbora,
8. dan, ko je oklic nabit na oglasno desko sodišča.

30. člen

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča.

31. člen

(1) Po dnevu, ko je bil vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave, in vse dotlej, dokler ni odločeno o začetku postopka prisilne poravnave, sme dolžnik opravljati tekoče posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz tega naslova.

(2) V času iz prvega odstavka tega člena dolžnik ne sme odtujiti in ne obremeniti svojega premoženja niti dati poroštva ali avala.

(3) Pravni posli, ki jih je dolžnik sklenil v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, so nasproti upnikom brez pravnega učinka.

(4) Po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave na oglasni deski sodišča sme opravljati dolžnik posle iz drugega odstavka tega člena le z dovoljenjem poravnalnega senata.

(5) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka, da poravnalni senat po predhodnem mnenju upniškega odbora.

(6) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora upniški odbor dati v osmih dneh od dneva prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se strinja s predlogom dolžnika za dovolitev opravljanja poslov iz drugega odstavka tega člena.

(7) Pravni posli, ki jih je dolžnik storil v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, so nasproti upnikom brez učinka, če je druga oseba vedela ali bi morala vedeti, da tak posel presega okvire dolžnikovih tekočih poslov in da zanje ni imel dovoljenja poravnalnega senata ali da je predsednik poravnalnega senata oziroma upravitelj prisilne poravnave, če je določen, ali upniški odbor ugovarjal izvršitvi teh poslov.

32. člen

(1) Po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave lahko poravnalni senat po predhodnem mnenju upniškega odbora na predlog dolžnika ali upnika, če glede na okoliščine primera meni, da je to potrebno, s sklepom uredi izplačevanje z dolžnikovega žiro računa tako, kakor to ustreza vodstvu postopka prisilne poravnave.

(2) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora upniški odbor dati v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se upniški odbor strinja s predlogom dolžnika oziroma upnika za ureditev izplačil z dolžnikovega računa.

(3) Predhodno mnenje upniškega odbora iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če gre za izplačevanje dolžnikovih obveznosti, ki izvirajo iz tekočega poslovanja ali za stroške prisilne poravnave.

(4) V postopku prisilne poravnave je dolžnik dolžan upnikom na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v celotno poslovno-finančno dokumentacijo in jim posredovati vse informacije, ki so pomembne za ugotovitev dolžnikovega ekonomsko finančnega stanja ali oblikovanja načrta finančne reorganizacije.

33. člen

(1) Predlagatelj lahko umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave do naroka za prisilno poravnavo.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena poravnalni senat postopek ustavi.

34. člen

(1) Poravnalni senat na obrazložen predlog upniškega odbora, vsakega upnika, ki je prijavil terjatev ali upravitelja prisilne poravnave ustavi postopek, če ugotovi:
1. da lahko dolžnik tudi brez finančne reorganizacije izpolni svoje obveznosti,
2. da ravna dolžnik v nasprotju z 31. členom tega zakona, zaradi česar se zmanjšujejo možnosti za poplačilo upnikov,
3. da ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo,
4. da lahko dolžnik izpolni svoje obveznosti v večjem deležu oziroma krajšem roku, kot ga predlaga dolžnik v prisilni poravnavi.

(2) V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena začne poravnalni senat po uradni dolžnosti stečajni postopek.

(3) Predlog iz prvega odstavka tega člena se lahko vloži najkasneje do glasovanja o predlagani prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo.

35. člen

(1) Ko prejme predlog za ustavitev postopka iz 34. člena tega zakona, razpiše predsednik poravnalnega senata narok za obravnavanje tega predloga. Nanj povabi predlagatelja, dolžnika, člane upniškega odbora in upravitelja prisilne poravnave, če je določen. Vabilu priloži predlog za ustavitev postopka.

(2) Poravnalni senat mora odločiti o predlogu za ustavitev postopka na naroku iz prvega odstavka tega člena oziroma najpozneje v roku 3 dni po naroku.

(3) Zoper sklep, s katerim poravnalni senat zavrne predlog za ustavitev postopka, ni posebne pritožbe.

(4) V primeru, da je že določen narok za prisilno poravnavo, lahko poravnalni senat ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, odloči, da bo predlog za ustavitev postopka obravnaval na naroku za prisilno poravnavo. O tem mora obvestiti osebe iz prvega odstavka tega člena. Z obvestilom jim vroči predlog za ustavitev postopka.

36. člen

(1) Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje.

(2) Izvršbe iz prvega odstavka tega člena, ki že tečejo, se prekinejo.

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na izločitvene upnike in ne na tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

(4) Prav tako se prvi in drugi odstavek tega člena ne nanašata na upnike iz drugega odstavka 160. člena tega zakona.

37. člen

(1) Nedospele denarne in nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku se z dnem začetka postopka prisilne poravnave štejejo za dospele.

(2) Nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku se spremenijo v denarne terjatve po cenah na dan začetka postopka prisilne poravnave.

(3) Denarne in nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku, katerih predmet so občasne dajatve, se spremenijo v enkratne denarne terjatve.

(4) Terjatve upnikov v tuji valuti se spremenijo v terjatve v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka prisilne poravnave.

38. člen

Nezapadle denarne terjatve, ki se ne obrestujejo, se zmanjšajo (diskontirajo) za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin za čas od dneva začetka postopka prisilne poravnave do dneva, ko bi terjatev zapadla. Od tako zmanjšanih terjatev tečejo obresti v višini stopnje rasti cen življenjskih potrebščin od začetka postopka prisilne poravnave do zapadlosti.

39. člen

(1) Terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel postopek prisilne poravnave, pobotati z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami, veljajo za pobotane.

(2) Pobotajo se tudi terjatve oziroma nasprotne terjatve, ki na dan začetka postopka prisilne poravnave niso dospele, ter terjatve, ki se ne glasijo na denarni znesek.

40. člen

(1) Če ni do začetka postopka prisilne poravnave še nobena stranka v celoti izpolnila svoje obveznosti iz obojestransko odplačne pogodbe, lahko dolžnik predlaga poravnalnemu senatu, da mu dovoli odstopiti od pogodbe.

(2) Dolžnik lahko vloži predlog iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh po začetku postopka prisilne poravnave. Poravnalni senat odloči o predlogu po zaslišanju upravitelja prisilne poravnave, če je ta določen, in druge pogodbene stranke. Poravnalni senat dovoli dolžniku, da odstopi od pogodbe, če ugotovi, da bi bila v nasprotnem primeru ogrožena sklenitev ali izpolnitev prisilne poravnave in da odstop od pogodbe drugi pogodbeni stranki ne bo povzročil nesorazmerne škode.

(3) Zoper sklep, s katerim poravnalni senat odloči o predlogu iz prvega odstavka tega člena, ni pritožbe.

(4) Dolžnik lahko odstopi od pogodbe najkasneje v 8 dneh po prejemu sklepa, s katerim mu poravnalni senat dovoli, da odstopi od pogodbe. V takšnem primeru mora drugi pogodbeni stranki vrniti vse, kar je prejel na podlagi pogodbe. Za morebitni odškodninski zahtevek druge pogodbene stranke veljajo pogoji prisilne poravnave.

41. člen

Če do začetka postopka prisilne poravnave niti dolžnik niti druga pogodbena stranka svoje obveznosti iz obojestransko odplačne pogodbe še nista v celoti izpolnila, dolžnik pa od pogodbe ni odstopil, mora vsaka pogodbena stranka izpolniti svojo pogodbeno obveznost tako, kot se glasi, ne glede na potrjeno prisilno poravnavo.

42. člen

Začetek postopka prisilne poravnave ne vpliva na pravico do odpovedi zakupne pogodbe.

43. člen

(1) Upniki prijavijo terjatve v roku 30 dni po dnevu, ko je bil oklic o začetku postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.

(2) Prijava mora obsegati:
1. firmo in sedež upnika,
2. pravno podlago terjatve in njeno višino,
3. dokaze o obstoju terjatve in njeni višini.

(3) Upniki, ki imajo terjatev v tuji valuti prijavijo terjatve v tuji valuti in navedejo njihovo višino v domači valuti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki velja na dan začetka postopka prisilne poravnave.

(4) Upniki, katerih terjatve se obrestujejo, prijavijo poleg glavnice tudi zapadle obresti (pogodbene in zamudne), obračunane do dneva začetka postopka.

(5) Upniki, katerih terjatev niso dospele do dneva začetka postopka in se ne obrestujejo, prijavijo terjatev v diskontirani višini na dan začetka postopka (38. člen).

(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena prijavijo terjatve tudi tisti upniki, katerih terjatve so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, če so terjatve nastale na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je dolžnik med postopkom prisilne poravnave nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem (na primer: kreditodajalci, dobavitelji ipd.), in če so se upniki s posebno pogodbo, sklenjeno z dolžnikom, zavezali te terjatve zamenjati za delnice oziroma deleže (pogodba o konverziji terjatev v delnice oziroma deleže) pod pogojem, da bo prisilna poravnava potrjena.

(7) Upniki iz petega odstavka tega člena prijavijo terjatev v roku 5 dni po sklenitvi pogodbe o konverziji terjatev v delnice oziroma deleže, vendar najkasneje do začetka naroka za prisilno poravnavo.

44. člen

(1) V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko dolžnik, upravitelj prisilne poravnave, če je ta določen, ali upniki pri sodišču vložijo obrazložen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno višino.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je zoper terjatev iz petega odstavka 43. člena tega zakona dopustno vložiti ugovor do začetka naroka za prisilno poravnavo.

(3) Terjatev, zoper katero ni vložen ugovor iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, velja za ugotovljeno.

45. člen

Z vložitvijo prijave terjatve se zastaranje pretrga. Znova začne teči, ko poteče rok za plačilo, določen v prisilni poravnavi. Če pa prisilna poravnava ni bila potrjena in sodišče tudi ni začelo stečajnega postopka po uradni dolžnosti, začne zastaranje znova teči po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave.

3.4. Načrt finančne reorganizacije

46. člen

(1) Dolžnik lahko predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priloži načrt finančne reorganizacije, mora pa ga predložiti v roku treh mesecev od dneva vložitve predloga. Predlagatelj mora načrt vložiti v najmanj 10 izvodih.

(2) Če dolžnik v rokih iz prvega odstavka tega člena ne predloži načrta finančne reorganizacije, poravnalni senat ustavi postopek.

(3) Načrt se vroči upravitelju prisilne poravnave, če je določen, in članom upniškega odbora.

47. člen

Opomba: Določbe 47. člena prenehajo veljati v kolikor urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev v stečajnem postopku ali zaradi potrjene prisilne poravnave in prednostno pravico do ponovne zaposlitve – glej 244. člen ZDR.

(1) V načrtu finančne reorganizacije dolžnik predlaga prisilno poravnavo, s tem da:
1. razvrsti terjatve v razrede terjatev glede na pravni in poslovni temelj in druge znake istovrstnosti (na primer razred terjatev iz naslova kratkoročnih likvidnostnih kreditov, razred terjatev iz naslova dolgoročnih investicijskih kreditov, razred terjatev dolžnikovih dobaviteljev, razred terjatev dolžnikovih kupcev oziroma naročnikov, razred terjatev pri dolžniku zaposlenih delavcev nad višino iz drugega odstavka 160. člena tega zakona, in podobno), če za posamezne razrede ponudi različno sorazmerno znižanje terjatev,
2. navede, za katere razrede terjatev se položaj upnikov tudi po potrditvi načrta finančne reorganizacije ne spremeni,
3. navede predlog izplačila terjatev v zmanjšanem znesku in roke za izplačilo za vsak razred terjatev, razen za terjatve iz prejšnje točke,
4. predvidi enako sorazmerno znižanje terjatev oziroma podaljšanje roka za izplačilo za vse terjatve v okviru posameznega razreda, razen če imetnik posamezne terjatve v okviru tega razreda izrecno pisno pristane na manj ugodne pogoje za izplačilo te terjatve.

(2) Kadar je posamezen upnik pristal, da se mu terjatev namesto v denarju izplača v drugem premoženju stečajnega dolžnika (prvi odstavek 48. člena), mora dolžnik v načrtu finančne reorganizacije navesti tudi:
1. višino terjatve, ki se izplača na takšen način;
2. predmet nadomestne izpolnitve;
3. ocenjeno vrednost nadomestne izpolnitve.

(3) Kadar je posamezen upnik pristal na vplačilo stvarnega vložka s prenosom terjatve do dolžnika zaradi povečanja osnovnega kapitala dolžnika, mora dolžnik v prisilni poravnavi navesti:
1. novo višino osnovnega kapitala po spremembi osnovnega kapitala (3. točka prvega odstavka 49.c člena);
2. višino terjatve, ki s prenosom zaradi vplačila stvarnega vložka preneha (drugi odstavek 49.č člena);
3. delež (v nominalnem znesku in odstotku) v kapitalu dolžnika, ki ga upnik z vplačilom takšnega stvarnega vložka pridobi.

(4) Načrtu finančne reorganizacije mora dolžnik priložiti:
1. revidirano obračunsko bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo načrta finančne reorganizacije (v nadaljnjem besedilu: zadnja bilanca stanja);
2. revidirano predračunsko bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo načrta finančne reorganizacije, izdelano ob predpostavki, da bi na ta dan pričela učinkovati predlagana prisilna poravnava glede sorazmernega znižanja terjatev in načina poplačila teh terjatev oziroma spremembe osnovnega kapitala na podlagi 49.a, 49.b, 49.c49.č in 49.d členov tega zakona;
3. revidiran izkaz uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto in za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja;
4. predračunska izkaza finančnih in denarnih tokov za obdobje, na katero se nanaša prisilna poravnava (do izteka roka za izplačilo vseh terjatev, na katere se nanaša prisilna poravnava);
5. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: pisno izjavo imetnika terjatve, da pristaja na manj ugodne pogoje za poplačilo svoje terjatve;
6. v primeru iz drugega odstavka tega člena: pisno izjavo upnika iz prvega odstavka 48.člena  tega zakona, da pristaja na nadomestilo izpolnitev;
7. kadar v primeru iz drugega odstavka tega člena višina terjatve presega 10,000.000 tolarjev: poročilo revizorja o oceni vrednosti premoženja, ki je predmet nadomestne izpolnitve;
8. v primeru iz tretjega odstavka tega člena: notarski zapisnik skupščine dolžnika, na kateri je sprejela sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 49.c člena tega zakona;
9. v primeru iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona: pisno izjavo ločitvenega upnika, da pristane na manj ugodno izplačilo in se odpoveduje terjatvi v višini, ki presega ponujeno izplačilo. Kadar je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora imeti pisna izjava obliko listine, sposobne za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.

(5) Dolžnik mora v načrtu finančne reorganizacije izkazati za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz predlagane prisilne poravnave, in obrazložiti dodatne metode finančne reorganizacije, ki zagotavljajo izpolnitev obveznosti iz predlagane prisilne poravnave.

48. člen

(1) Dolžnik lahko v načrtu finančne reorganizacije ponudi izplačilo terjatev samo v denarju, razen če posamezen upnik izrecno pisno pristane na drugačno izplačilo.

(2) Dolžnik mora upnikom ponuditi znižano poplačilo oziroma odložitev plačil terjatev najmanj v naslednjih znižanih deležih oziroma rokih:
1. 20% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od enega leta;
2. 40% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od dveh let;
3. 60% poplačilo, če rok za plačilo ni daljši od treh let;
4. 80% poplačilo, če rok za plačilo ni daljši od štirih let;
5. 100% poplačilo z odložitvijo za največ pet let.

(3) Poleg znižanja poplačila terjatev iz naslova glavnice in obresti, nateklih do dneva začetka postopka, v obsegu in rokih iz prejšnjega odstavka, lahko dolžnik ponudi tudi znižanje obrestnih mer za čas od dneva začetka postopka dalje.

(4) Izplačil na način iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni mogoče ponuditi upnikom iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, razen če posamezni ločitveni upnik izrecno pisno pristane na manj ugodno izplačilo.

49. člen

Z metodo finančne reorganizacije iz petega odstavka 47. člena je mišljena vsaka poslovno finančna metoda ali kombinacija teh metod, ki naj zagotovi, da bo dolžnik postal plačilno sposoben. Metode finančne reorganizacije dolžnik v načrtu obrazloži zlasti s tem,da:
1. oceni in obrazloži ukrepe, potrebne za pridobitev likvidnih sredstev (na primer: z odprodajo dela premoženja, z novimi krediti, in podobno),
2. oceni in obrazloži ukrepe, potrebne za povečanje osnovnega kapitala (na primer: povečanje osnovnega kapitala z izdajo delnic dolžnika namesto izplačila terjatev posameznim upnikom, ki na to pristanejo ali zaradi pridobitve novih denarnih sredstev, in podobno),
3. opiše in ovrednoti ukrepe za racionalizacijo proizvodnje oziroma poslovanja (na primer: zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje drugih stroškov in podobno),
4. opiše in ovrednoti načine, s katerimi bo podjetje ustvarjalo dohodek (na primer: proizvodnja oziroma prodaja novih proizvodov z opisom rezultatov raziskave tržišča za takšne proizvode).

49.a člen

Če dolžnik kot eno od metod finančne reorganizacije izbere povečanje osnovnega kapitala z izdajo delnic dolžnika namesto izplačila terjatev posameznim upnikom, se za spremembo osnovnega kapitala uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če v tem zakonu ni drugače določeno.

49.b člen

(1) V primeru iz prejšnjega člena lahko dolžnik sočasno sprejme sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, ki se vplačajo s prenosom (cesijo) terjatev posameznih upnikov do dolžnika (v nadaljnjem besedilu: sklep o spremembi osnovnega kapitala).

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se določbe tega zakona o spremembi osnovnega kapitala delniške družbe smiselno uporabljajo tudi za spremembo osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo.

(3) Osnovni kapital se lahko zmanjša na način iz prvega odstavka tega člena za znesek nepokrite izgube, izkazane v zadnji bilanci stanja.

(4) Pri povečanju osnovnega kapitala na način iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe o revidiranju stvarnih vložkov.

(5) Pri povečanju osnovnega kapitala na način iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe o prepovedi vplačila delnic za znesek, ki je nižji od nominalnega zneska, na katerega se glasijo, kadar se delnice vplačajo s terjatvami iz petega odstavka 43. člena tega zakona oziroma terjatvami iz drugega odstavka 55. člena tega zakona.

49.c člen

(1) Sklep o spremembi osnovnega kapitala mora vsebovati:
1. nominalno višino, za katero se osnovni kapital zmanjša in druge sestavine, ki jih mora obsegati sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala;
2. nominalno višino, za katero se poveča osnovni kapital s stvarnimi vložki;
3. novo višino osnovnega kapitala po spremembi;
4. število delnic, ki se izdajo zaradi povečanja osnovnega kapitala, in nominalni znesek, na katerega se glasi posamezna delnica;
5. izključitev prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic;
6. posamezne upnike in višine njihovih terjatev do dolžnika, ki so predmet stvarnega vložka;
7. skupni nominalni znesek delnic, ki se zagotovi posameznemu upniku iz prejšnje točke;
8. navedbo, da je sklep sprejet pod odložnim pogojem, da bo predlagana prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, in morebitne določbe statuta, je za sprejem sklepa o spremembi osnovnega kapitala potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

49.č člen

(1) Rok za vpisovanje novih delnic, ki se izdajo zaradi povečanja osnovnega kapitala, mora biti določen tako, da izteče najkasneje zadnji delovni dan pred dnevom naroka za prisilno poravnavo.

(2) Izjava o vpisu novih delnic (vpisno potrdilo) mora poleg sestavin, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, vsebovati tudi izjavo upnika, da na dolžnika prenaša terjatev, ki je predmet stvarnega vložka, pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

(3) Kopijo vpisnega potrdila iz prejšnjega odstavka mora upnik predložiti sodišču najkasneje pred pričetkom glasovanja o prisilni poravnavi.

49.d člen

(1) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se štejejo nove delnice za vplačane in osnovni kapital za spremenjen z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

(2) Uprava družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o spremembi osnovnega kapitala v sodni register sočasno s predlogom za vpis spremembe osnovnega kapitala, in sicer v 15 dneh, šteto od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

(3) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi posamezen upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice na način iz 49.č tega zakona, če ga ne vloži uprava v roku iz prejšnjega odstavka.

(4) Predlogu za vpis iz drugega odstavka tega člena je potrebno priložiti:
1. zadnjo bilanco stanja;
2. notarski zapisnik skupščine, na kateri je sprejela sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 49.c člena tega zakona;
3. potrdila o vpisu novih delnic;
4. overjeno kopijo sklepa o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti.

50. člen

(1) Če je načrt finančne reorganizacije v nasprotju s 47. in 48. členom tega zakona, predsednik poravnalnega senata pošlje predlog v popravo. Hkrati določi rok, ki ne sme biti krajši kot 8 dni.

(2) Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne ravna v skladu sklepom, predsednik poravnalnega senata zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave in ustavi postopek.

51. člen

Opomba: Določbe 51. člena prenehajo veljati v kolikor urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev v stečajnem postopku ali zaradi potrjene prisilne poravnave in prednostno pravico do ponovne zaposlitve – glej 244. člen ZDR.

(1) Če je kot ena od metod finančne reorganizacije predvideno zmanjšanje števila pri dolžniku zaposlenih delavcev, je potrebno načrtu finančne reorganizacije priložiti program prenehanja delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije. Program mora vsebovati:
1. število delavcev, ki jim zaradi finančne reorganizacije preneha delovno razmerje;
2. delovna mesta, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinejo;
3. rok prenehanja delovnega razmerja za vsako od delovnih mest iz prejšnje točke.

(2) O programu prenehanja delovnih razmerij mora uprava dolžnika nemudoma obvestiti svet delavcev ali delavskega zaupnika, če tega ni, pa sindikat pri delodajalcu. Istočasno mora predlagatelj s programom seznaniti tudi pristojni organ za zaposlovanje.

(3) Uprava dolžnika mora obravnavati in upoštevati morebitne predloge pristojnega organa za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev oziroma za kar največjo omejitev prenehanja delovnih razmerij. Če se v okviru finančne reorganizacije predvideva prenehanje delovnega razmerja več kot 25% delavcev, vendar ne manj kot 10 delavcev, lahko pristojni organ za zaposlovanje predlaga, da se prenehanje delovnega razmerja razporedi na daljše časovno obdobje, ki ne more biti krajše od treh in ne daljše od šestih mesecev.

(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha delovno razmerje največ takšnemu številu delavcev, kot je določeno v programu in ki opravljajo delo na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo.

(5) Pri določitvi delavcev, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi prvega odstavka tega člena, se upoštevajo naslednji kriteriji: strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost in delovna doba.

(6) Delavcem preneha delovno razmerje z vročitvijo sklepa o prenehanju. Delovno razmerje ne more prenehati pred iztekom 30 dnevnega roka od seznanitve pristojnega organa za zaposlovanje s programom prenehanja delovnih razmerij.

(7) Delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi četrtega odstavka tega člena, imajo enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka.

(8) Minister, pristojen za delo, izda predpis o načinu izvrševanja nalog pristojnega organa za zaposlovanje iz tretjega odstavka tega člena.

52. člen

(1) Poravnalni senat razpiše narok za prisilno poravnavo v roku 30 dni po predložitvi načrta finančne reorganizacije.

(2) Poravnalni senat vabi upnike na narok za prisilno poravnavo z oklicem, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj 15 dni pred narokom in nabije na oglasno desko sodišča. V oklicu pouči poravnalni senat upnike, da si lahko predlog načrta finančne reorganizacije ogledajo pri sodišču.

3.5. Narok za prisilno poravnavo

53. člen

(1) Na naroku obrazloži dolžnik svoje ekonomsko-finančno stanje in načrt finančne reorganizacije.

(2) Poslovodni organ in oseba, ki je odgovorna za dolžnikovo finančno poslovanje, dasta izjavo, da podatki o ekonomsko-finančnem stanju, ki so priloženi predlogu za uvedbo postopka prisilne poravnave, v celoti ustrezajo dejanskemu stanju.

(3) O načrtu finančne reorganizacije se nato izjavi še predsednik upniškega odbora in upravitelj prisilne poravnave, če je določen.

(4) Predsednik poravnalnega senata obvesti upnike, katere terjatve veljajo za ugotovljene v smislu drugega odstavka 44. člena, in katere terjatve je poravnalni senat spoznal za verjetne v celoti ali deloma.

54. člen

(1) O predlagani prisilni poravnavi odločajo upniki z glasovanjem.

(2) Upniki lahko glasujejo tudi pisno. Če je upnik pravna oseba, mora vlogi, s katero glasuje, priložiti dokaz, da je vlogo podpisal zastopnik.

(3) Glasovalno pravico imajo upniki, katerih terjatve veljajo za ugotovljene po tretjem odstavku 44. člena tega zakona, in upniki katerih terjatve so prerekane po prvem odstavku 44. člena  tega zakona, poravnalni senat pa jih je spoznal za verjetne v celoti ali deloma.

(4) Skupna ali solidarna terjatev, če so ju upniki prijavili vsak za sebe, se šteje kot ena terjatev. Upniki se dogovorijo, kateri od njih jo bo prijavil kot svojo. Če se ne dogovorijo, odloči o tem poravnalni senat.

(5) Če je upnik prijavil terjatve, ki so razvrščene v različne razrede, se njegov glas ustrezno upošteva v vsakem od teh razredov.

(6) Upniki, ki niso prijavili svojih terjatev v roku iz 43. člena tega zakona, ne morejo glasovati.

55. člen

(1) Glasovalne pravice nimajo upniki, katerih terjatve bi se v primeru stečaja poplačale iz razdelitvene mase pred drugimi terjatvami (drugi odstavek 160. člena), izločitveni upniki ter ločitveni upniki za del terjatev, ki je pokrit z vrednostjo stvari, na kateri imajo pravico do ločenega poplačila, razen tistih, ki so pravico do ločenega poplačila pridobili z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena imajo glasovalno pravico tisti ločitveni upniki, ki se s pisno izjavo odpovedo ločitveni pravici. Če je ločitvena pravica nastala na podlagi hipoteke na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo, mora imeti pisna izjava o odpovedi ločitvene pravice obliko listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo. Listino so upniki dolžni predložiti sodišču najkasneje pred pričetkom glasovanja.

56. člen

(1) Prisilna poravnava je sprejeta, če je zanjo glasujejo upniki, katerih terjatve znašajo več kot 60% vseh terjatev upnikov, ki imajo glasovalno pravico.

(2) Pri glasovanju se upošteva glavna terjatev upnika z obračunanimi zamudnimi oziroma pogodbenimi obrestmi do dneva začetka postopka prisilne poravnave. Pri tem se terjatve spodaj navedenih upnikov dodatno pomnožijo s spodaj navedenimi faktorji:
- upniki iz drugega odstavka 55. člena tega zakona: faktor 2,0
- upniki, ki so pristali, da bodo v primeru, če bo prisilna poravnava potrjena, svoje terjatve zamenjali za prednostne delnice oziroma deleže: faktor 2,0
- upniki, ki so pristali, da bodo v primeru, če bo prisilna poravnava potrjena, svoje terjatve zamenjali za navadne delnice oziroma deleže: faktor 2,5
- upniki iz petega odstavka 43. člena tega zakona: faktor 8,0.

(3) Če je osnovni kapital dolžnika, ugotovljen z bilanco stanja, ki jo je potrdil pooblaščeni revizor, večji kot nič, imajo glasovalno pravico tudi delničarji oziroma družbeniki. Pri tem se njihove terjatve ugotovijo na podlagi sorazmernega deleža v osnovnem kapitalu, ugotovljenem s takšno bilanco, in množijo s faktorjem 0,5 (delijo z 2.0).

57. člen

Če se na naroku za prisilno poravnavo ne doseže večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, poravnalni senat predlog za sklenitev prisilne poravnave zavrne in začne po uradni dolžnosti stečajni postopek.

3.6. Potrditev prisilne poravnave

58. člen

(1) Poravnalni senat potrdi prisilno poravnavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je prisilna poravnava sprejeta (56. člen);
2. da v primeru iz četrtega odstavka 35. člena tega zakona zavrne predlog za ustavitev postopka iz 34. člena tega zakona.

(2) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, zavrne poravnalni senat predlog za prisilno poravnavo in ustavi postopek.

59. člen

(1) Razvrstitev terjatev v razrede in način poplačila terjatev iz posameznih razredov v načrtu finančne reorganizacije je sestavni del izreka sklepa, s katerim poravnalni senat potrdi prisilno poravnavo.

(2) V izreku sklepa, s katerim poravnalni senat potrdi prisilno poravnavo, navede zlasti:
1. da je razvrstitev terjatev v razrede ter način poplačila terjatev iz posameznih razredov v potrjeni prisilni poravnavi sestavni del izreka,
2. vsebino listine o odpovedi ločitveni pravici iz drugega odstavka 55. člena tega zakona,
3. seznam upnikov, katerih terjatve niso bile prerekane z navedbo ugotovljenih in zmanjšanih zneskov terjatev in rokov za njihovo plačilo,
4. firmo in sedež oseb ali organov, ki so dali poroštvo v postopku prisilne poravnave, z navedbo njihove solidarne odgovornosti vsem dolžnikovim upnikom.

(3) Potrjena prisilna poravnava ima pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeležili, pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo.

(4) Sklep, s katerim poravnalni senat potrdi prisilno poravnavo, se vroči dolžniku in nabije na oglasno desko sodišča, po pravnomočnosti pa v izvlečku objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

60. člen

(1) Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve upnikov proti porokom, solidarnim dolžnikom in regresnim zavezancem.

(2) Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve upnikov iz drugega odstavka 160. člena tega zakona, za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, razen za tiste terjatve, za katere so pravico do ločenega poplačila pridobili z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, ter za terjatve izločitvenih upnikov.

61. člen

(1) Sklep o potrditvi prisilne poravnave ima za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova.

(2) Če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti iz potrjene prisilne poravnave, ima upnik pravico v izvršilnem postopku izterjati zmanjšano terjatev ne le od dolžnika, ampak tudi naravnost od poroka, ki je jamčil za dolžnika (4. točka drugega odstavka 59. člena).

62. člen

(1) Z ugotovljeno terjatvijo so po tem zakonu mišljeni glavni dolg in obresti, ki so dospele do začetka postopka prisilne poravnave, če temelji terjatev na izvršljivi odločbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka.

(2) Če je v potrjeni prisilni poravnavi določeno, da se izplačajo terjatve v zmanjšanem znesku, se odstotek, ki se izplača po potrjeni prisilni poravnavi, obračuna od celotnega zneska ugotovljene terjatve iz prvega odstavka tega člena.

(3) Če je v potrjeni prisilni poravnavi določeno, da se znižajo obrestne mere, tečejo od terjatev upnikov iz 3. točke drugega odstavka 59. člena in tretjega odstavka 59. člena tega zakona obresti po znižani obrestni meri skladno s tretjim odstavkom 48. člena tega zakona od začetka postopka prisilne poravnave dalje.

63. člen

(1) Na podlagi potrjene prisilne poravnave je dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. V tem obsegu je dolžnik oproščen obveznosti do tistih, ki jim gre pravica do regresa (poroki).

(2) Če izplača dolžnik po potrditvi prisilne poravnave upnikom znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, nima pravice zahtevati, naj se mu ta znesek vrne.

64. člen

(1) Izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov, ugotovljene v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, glede na dolžnika izgubijo pravno moč.

(2) Izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona, se smejo izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.

(3) V postopku, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona, ugotovi sodišče ali drug pristojni organ, obstoj sporne terjatve in naloži dolžniku plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.

65. člen

Zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave oziroma o zavrnitvi predloga za prisilno poravnavo se lahko pritožijo dolžnik, upniki in drugi, ki imajo za to pravni interes.

3.7. Izpolnitev obveznosti iz prisilne poravnave

66. člen

(1) Če dolžnik ni popolnoma izpolnil obveznosti iz potrjene prisilne poravnave, upniki, ki so poplačani v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, niso dolžni vrniti tistega, kar so prejeli.

(2) Terjatve upnikov iz prvega odstavka tega člena se štejejo za popolnoma plačane, če so plačani zneski, ugotovljeni v potrjeni prisilni poravnavi.

(3) Upniki, ki so delno poplačani glede na potrjeno prisilno poravnavo, prijavijo v stečajnem postopku celotno terjatev, zmanjšano za odstotek, za katerega se šteje, da so bili zanj poplačani na podlagi potrjene prisilne poravnave.

(4) Upniki, ki niso bili niti delno poplačani glede na potrjeno prisilno poravnavo, prijavijo terjatve v stečajnem postopku v polnem znesku, do katerega bi imeli pravico, če prisilna poravnava ne bi bila potrjena.

3.8. Razveljavitev potrjene prisilne poravnave

67. člen

(1) Vsak upnik, katerega terjatev je bila zmanjšana zaradi potrjene prisilne poravnave, lahko v 6 mesecih po poteku roka za izvršitev potrjene prisilne poravnave zahteva od poravnalnega senata, naj potrjeno prisilno poravnavo razveljavi.

(2) Zahteva iz prvega odstavka tega člena se sme vložiti, če lahko dolžnik iz svojih sredstev poravna terjatve upnikov v celoti, ne da bi se s tem zmanjšala njegova sposobnost, da redno izpolnjuje obveznosti do upnikov.

(3) V sklepu, s katerim se razveljavi potrjena prisilna poravnava, določi poravnalni senat rok, ki ne sme biti daljši od enega leta, v katerem mora dolžnik upnikom izplačati neizplačani del terjatev.

(4) Pritožba zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena zadrži izvršitev sklepa.

68. člen

(1) Vsak upnik, katerega terjatev je bila zmanjšana zaradi potrjene prisilne poravnave, lahko v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave s tožbo zahteva, naj se potrjena prisilna poravnava razveljavi, če je bil sprejeta na goljufiv način.

(2) Odločba, s katero se razveljavi potrjena prisilna poravnava, nima pravnega učinka za obveznosti iz prevzetega poroštva.

3.9. Vpisi v registre

69. člen

(1) V sodni register in druge uradne evidence se vpišejo po uradni dolžnosti predlog za začetek postopka prisilne poravnave, sklep o začetku postopka prisilne poravnave, sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave, sklep o zavrnitvi prisilne poravnave ter sklep o potrditvi prisilne poravnave.

(2) Registrsko sodišče pri poznejšem vpisu hkrati vpiše tudi izbris predhodnega vpisa.

3.10. Stroški postopka prisilne poravnave

70. člen

(1) Vsak udeleženec v postopku prisilne poravnave nosi svoje stroške.

(2) Stroške iz tretjega odstavka 18. člena in prvega odstavka 19. člena tega zakona nosi dolžnik.

(3) Ne glede na izid postopka mora udeleženec povrniti drugim udeležencem stroške, ki jim jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se mu je zgodilo.

3.11. Uporaba pravil o stečaju

71. člen

(1) Za postopek prisilne poravnave se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o stečajnem postopku, če ni v poglavju o prisilni poravnavi drugače določeno.

(2) Za postopek prisilne poravnave se ne uporabljajo določbe o izpodbijanju pravnih dejanj v stečaju.

4. STEČAJNI POSTOPEK

4.1. Organi stečajnega postopka

72. člen

Organi stečajnega postopka so: stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor.

73. člen

Stečajni senat sestavljajo trije sodniki, od katerih je eden predsednik senata.

74. člen

(1) Stečajni senat:
1. odloča o začetku stečajnega postopka,
2. odloča o ugovorih stečajnega upravitelja in upnikov zoper odredbe predsednika stečajnega senata,
3. določa nujne posle, ki se dokončajo med stečajnim postopkom,
4. potrjuje predračun stroškov stečajnega postopka in določa nagrado za delo stečajnega upravitelja,
5. postavlja in odstavlja stečajnega upravitelja,
6. potrjuje osnutek glavne razdelitve in izda sklep o glavni razdelitvi stečajne mase,
7. izda sklep o zaključku stečajnega postopka,
8. opravlja tudi drugo delo, ki ga določa ta zakon.

(2) Stečajni senat lahko po uradni dolžnosti, na ugovor ali predlog spremeni odločitve predsednika stečajnega senata ali stečajnega upravitelja, če ugotovi, da so nezakonite ali nesmotrne.

75. člen

(1) Predsednik stečajnega senata je pristojen za vsa vprašanja v zvezi z izvedbo stečajnega postopka, če ni po tem zakonu določena pristojnost stečajnega senata.

(2) Predsednik stečajnega senata nadzoruje poslovanje stečajnega upravitelja.

(3) Predsednik stečajnega senata daje stečajnemu upravitelju navodila, ki so zanj obvezna.

76. člen

Zoper odredbo predsednika stečajnega senata lahko vložijo stečajni upravitelj, upniški odbor oziroma upniki v 3 dneh po prejemu odredbe ugovor pri stečajnemu senatu.

77. člen

(1) Stečajni upravitelj se postavi s sklepom o začetku stečajnega postopka.

(2) Zoper sklep o postavitvi stečajnega upravitelja je dovoljen ugovor.

(3) O ugovoru iz drugega odstavka tega člena odloča stečajni senat. Zoper odločbo o ugovoru ni pritožbe.

(4) Ob prevzemu dolžnosti poda stečajni upravitelj pred predsednikom stečajnega senata izjavo, da bo vestno opravljal svojo dolžnost.

78. člen

(1) Za stečajnega upravitelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri;
2. da je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije;
3. da ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije.

(2) Za stečajnega upravitelja ne more biti imenovana oseba:
1. ki je upnik v stečajnem postopku;
2. ki je bila zaposlena pri stečajnem dolžniku v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka ali je v tem obdobju opravljala funkcijo člana uprave ali nadzornega sveta;
3. če obstajajo druge okoliščine, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranosti.

78.a člen

(1) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije. Z odločbo, s katero se dovoli pristop k izpitu, se določi izpitna komisija.

(2) O izdaji in odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije odloča minister, pristojen za pravosodje, na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(3) Komisija ima pet članov. Dva člana se imenujeta izmed sodnikov, ki sodijo v zadevah prisilnih poravnav, stečajev ali likvidacij, dva iz vrst neodvisnih strokovnjakov, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje. Predsednika komisije imenujejo člani izmed sebe. Člani in predsednik komisije se imenujejo za dobo pet let in so lahko ponovno imenovani.

(4) Člani komisije sprejmejo poslovnik za delovanje komisije.

(5) Sredstva za delo komisije ter administrativne, tehnične in druge pogoje za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(6) Imenik oseb, ki imajo dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

78.b člen

(1) Minister, pristojen za pravosodje, izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, če vložnik zahteve izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik;
2. da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije;
3. da ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri;
4. da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na delih s strokovno izobrazbo iz prejšnje točke;
5. da je opravil strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije je potrebno priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.

(3) Minister, pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če vložnik zahteve ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena ali če mu je bilo dovoljenje odvzeto na podlagi 78.c člena tega zakona.

(4) Odločba, s katero minister, pristojen za pravosodje, odloči o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, je dokončna v upravnem postopku.

78.c člen

(1) Minister, pristojen za pravosodje, odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, če oseba pri opravljanju funkcije upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja huje krši obveznosti upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja oziroma zlorabi položaj in pristojnosti upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja z namenom naklanjanja ugodnosti posameznim upnikom oziroma drugim osebam ali oškodovanja upnikov, oziroma dolžnika.

(2) Predlog za odvzem dovoljenja lahko podajo upniški odbor, posamezni upnik, sodišče, ki vodi postopek, dolžnik v postopku prisilne poravnave.

(3) Odločba, s katero minister, pristojen za pravosodje, odloči o predlogu za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, je dokončna v upravnem postopku.

(4) Odločba, s katero minister, pristojen za pravosodje, odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, se vroči vsem okrožnim sodiščem.

(5) Sodišča, ki so za upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja v posameznih postopkih, ki jih vodijo, imenovala osebo, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje, morajo to osebo takoj, najkasneje pa v treh dneh od prejema odločbe iz tretjega odstavka tega člena odstaviti in imenovati novega upravitelja.

(6) Za obveznosti odstavljenega upravitelja v zvezi s prenosom na novega upravitelja se smiselno uporabljajo določbe 96. in 105. člena tega zakona.

79. člen

(1) Stečajni upravitelj izvršuje pravice organov upravljanja in lastnika v skladu s potrebami stečajnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Stečajni upravitelj vodi posle dolžnika in ga zastopa.

(3) Če je dolžnik podjetnik posameznik, stečajni upravitelj zastopa dolžnika in vodi samo tiste njegove posle, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso.

(4) Stečajni upravitelj lahko ugovarja pri stečajnem senatu zoper navodila predsednika stečajnega senata, če pa ne gre za posebno nujno stvar, lahko tudi odloži izvršitev odredbe predsednika stečajnega senata, dokler o tem ne odloči stečajni senat.

80. člen

(1) Stečajni upravitelj mora zlasti:
1. ažurirati knjigovodsko evidenco do dneva začetka stečajnega postopka,
2. sestaviti v 30 dneh v soglasju s predsednikom stečajnega senata načrt poteka stečajnega postopka s predračunom stroškov in terminskim planom,
3. sestaviti komisijo za inventuro,
4. sestaviti začetno stečajno bilanco, voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze v skladu z računovodskimi standardi, ki so določeni za subjekte v stečaju,
5. skrbeti kot dober gospodar za vodenje poslov stečajnega dolžnika,
6. skrbeti za izterjavo terjatev dolžnika,
7. vnovčiti stvari dolžnika, ki spadajo v stečajno maso,
8. sestaviti v soglasju s predsednikom stečajnega senata osnutek glavne razdelitve in osnutek zaključne stečajne bilance,
9. sestaviti osnutek poznejše razdelitve,
10. skrbeti, da stečajni postopek poteka hitro in brez neutemeljenega zavlačevanja.

(2) Stečajni upravitelj odgovarja vsakemu udeležencu v stečajnem postopku za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Za škodo nastalo zaradi dejanja stečajnega upravitelja, ki ga je odobril stečajni senat ali predsednik stečajnega senata, ali zaradi tega, ker je stečajni upravitelj ravnal po navodilu predsednika stečajnega senata, stečajni upravitelj ni odgovoren, razen če je na goljufiv način izposloval odobritev ali navodilo.

81. člen

Stečajni upravitelj daje pisna poročila o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase, in sicer enkrat vsake tri mesece ali kadar to zahteva predsednik stečajnega senata oziroma stečajni senat ali upniški odbor.

82. člen

(1) Stečajni senat sme na predlog predsednika stečajnega senata, upniškega odbora, zainteresiranih oseb ali po uradni dolžnosti odstaviti stečajnega upravitelja, če ne izpolnjuje svojih dolžnosti ali če so za to drugi opravičeni razlogi.

(2) Zoper sklep o odstavitvi ima stečajni upravitelj pravico do ugovora, o katerem dokončno odloči stečajni senat.

(3) Stečajni upravitelj se razreši tudi na lastno zahtevo.

83. člen

(1) Stečajni upravitelj ima pravico do povračila nujnih stroškov in do nagrade za delo.

(2) O povračilu nujnih stroškov lahko stečajni senat odloča med postopkom, o nagradi pa ob zaključku stečajnega postopka. Stečajni senat sme dovoliti, da se izplača stečajnemu upravitelju akontacija nagrade za delo.

(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje izda predpis o merilih za določanje nagrade in izplačevanju akontacij stečajnemu upravitelju, pri čemer mora upoštevati interes hitrosti izvedbe in čimmanjših stroškov stečajnega postopka.

84. člen

Da se zavarujejo koristi upnikov v stečajnem postopku, stečajni senat ustanovi upniški odbor, razen, če je stečajna masa neznatna ali če bi to pripeljalo do znatnega povečanja stroškov stečajnega postopka.

85. člen

(1) Število članov upniškega odbora določi stečajni senat in mora biti liho.

(2) Če je upnikov manj kot pet, izvršujejo pooblastila upniškega odbora vsi upniki.

(3) Eden od članov upniškega odbora, če je ta ustanovljen, je tudi predstavnik sveta delavcev oziroma delavski zaupnik.

86. člen

(1) Člani upniškega odbora se izvolijo praviloma na prvem naroku za preizkus terjatev.

(2) Pravico udeležbe pri volitvah članov upniškega odbora imajo upniki, katerih terjatve so v celoti ali deloma ugotovljene, ter upniki, katerih terjatve so v celoti prerekane, stečajni senat pa spozna, da so ti svoje terjatve izkazali za verjetne.

(3) Upnik, čigar ugotovljena terjatev presega 1/4 (eno četrtino) skupnih ugotovljenih terjatev vseh upnikov, pride na svojo zahtevo brez volitev v upniški odbor.

(4) Člana upniškega odbora sme pri delu odbora zastopati tudi tisti, ki ni upnik, vendar samo s posebnim pooblastilom.

(5) Člani izmed sebe z večino glasov vseh članov upniškega odbora izvolijo predsednika upniškega odbora, ki predstavlja upniški odbor ter sklicuje in vodi seje upniškega odbora.

(6) Stečajni senat lahko po predhodnem soglasju upniškega odbora zamenja člana upniškega odbora, če se ugotovi, da zanemarja svojo dolžnost. Stečajni senat mora zamenjavo obrazložiti in razloge zanjo pisno posredovati vsem upnikom.

(7) Upniški odbor mora soglasje iz prejšnjega odstavka oziroma obvestilo o odreku soglasja dati v osmih dneh od prejema zahteve za soglasje. Če upniški odbor v tem roku niti ne da soglasja, niti ga ne odreče, se šteje, da je upniški odbor dal soglasje.

87. člen

(1) Upniški odbor opravlja svoje delo na sejah, ki jih po uradni dolžnosti ali na predlog vsakega upnika, večine članov upniškega odbora, stečajnega upravitelja ali stečajnega senata sklicuje predsednik upniškega odbora.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sejo upniškega odbora skliče tudi predsednik stečajnega senata po uradni dolžnosti ali na predlog stečajnega upravitelja.

(3) Na sejah upniškega odbora sta navzoča predsednik stečajnega senata in stečajni upravitelj, vendar brez glasovalne pravice.

(4) Upniški odbor odloča z večino glasov navzočih članov. Upniški odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica članov upniškega odbora.

88. člen

(1) Upniški odbor:
1. zahteva in obravnava poročila stečajnega upravitelja o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase,
2. ima pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj,
3. ima pravico ugovarjati pri predsedniku stečajnega senata zoper delo stečajnega upravitelja in pri stečajnem senatu zoper delo predsednika stečajnega senata,
4. predlaga odstavitev stečajnega upravitelja in imenovanje novega stečajnega upravitelja,
5. daje stečajnemu senatu mnenje o vnovčevanju dolžnikovega premoženja,
6. daje stečajnemu senatu mnenje v zvezi z nadaljevanjem začetih poslov in sklepanjem novih poslov,
7. opravlja druga dela, ki jih določa ta zakon.

(2) Upniški odbor mora upnike na njihovo zahtevo obveščati o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase.

(3) Člani upniškega odbora so odgovorni vsem upnikom v stečajnem postopku za škodo, ki jim jo povzročijo namerno ali iz hude malomarnosti pri opravljanju dolžnosti člana upniškega odbora.

89. člen

(1) O povračilu nujnih stroškov članom upniškega odbora odloča predsednik stečajnega senata.

(2) Povračilo iz prvega odstavka tega člena se všteje med stroške stečajnega postopka.

4.2. Uvedba stečajnega postopka

90. člen

(1) Stečajni postopek se uvede z vložitvijo pisnega predloga.

(2) Predlog lahko vloži dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik.

(3) Upnik lahko predlaga začetek stečajnega postopka, če z verodostojno listino izkaže obstoj dospele terjatve in če dokaže, da dolžnik nima zadosti denarnih sredstev za poravnavo te terjatve.

91. člen

Predlagatelj mora izkazati za verjeten obstoj stečajnega razloga iz prvega odstavka 2. člena tega zakona.

92. člen

(1) Če vloži predlog upnik, vroči predsednik stečajnega senata drugopis predloga dolžniku, ki se mora o predlogu izjaviti v roku 15 dni.

(2) Če dolžnik v roku iz prvega odstavka tega člena izjavi, da soglaša s predlogom ali v tem roku ne izjavi ničesar, se šteje, da je stečajni razlog podan.

(3) Če dolžnik v roku iz prvega odstavka tega člena ugovarja, da ni razlogov za začetek stečajnega postopka, zbere predsednik stečajnega senata podatke za oceno ali je podan stečajni razlog (na primer s poizvedbami pri organizaciji, ki za dolžnika opravlja plačilni promet, s postavitvijo izvedenca in na drug primeren način).

93. člen

(1) Predlagatelj mora dati predujem, ki ga določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka.

(2) Če predlagatelj ne da določenega predujma, predsednik stečajnega senata predlog zavrže. Izjemoma lahko stečajni senat odloči, da se postopek nadaljuje, čeprav predujem ni bil dan.

(3) Če se stečajni postopek začne, se všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek med stroške stečajnega postopka.

94. člen

(1) Predlog za začetek stečajnega postopka se sme umakniti, dokler oklic o začetku stečajnega postopka ni nabit na oglasno desko sodišča.

(2) Če predlagatelj umakne predlog za začetek stečajnega postopka, stečajni senat ustavi postopek.

(3) Če se pred odločitvijo o začetku stečajnega postopka ugotovi, da je postal dolžnik solventen, stečajni senat zavrne predlog za začetek stečajnega postopka.

95. člen

(1) Stečajni senat lahko po uvedbi stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, z začasno odredbo:
1. omeji pravice dolžnikovih pooblaščenih oseb za opravljanje pravnih poslov,
2. odredi ustavitev izplačil z dolžnikovega računa, razen izplačil izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo.
3. določi svoje predhodno soglasje za veljavnost odločitev organov dolžnika, ki se nanašajo na razpolaganje z njegovimi sredstvi.

(2) Stečajni senat odredi, da se omejitve iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka vpišejo v sodni register, ter o omejitvah iz 2. točke prejšnjega odstavka obvesti organizacijo, ki opravlja za dolžnika posle plačilnega prometa.

(3) Izjemoma sme stečajni senat izdati začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti.

96. člen

(1) Lastniki, člani organov upravljanja dolžnika, direktor in drugi delavci dolžnika, ne glede na to ali jim je funkcija oziroma delo pri dolžniku prenehalo, ter samostojni podjetnik, morajo dati predsedniku stečajnega senata vse potrebne podatke in obvestila ter mu izročiti listine, ki se nanašajo na stečajnega dolžnika.

(2) Dolžnost dati podatke in izročiti listine iz prvega odstavka tega člena se obravnava po predpisih o dolžnosti pričevanja.

4.3. Začetek stečajnega postopka

97. člen

(1) Ko zbere predsednik stečajnega senata podatke iz tretjega odstavka 92. člena tega zakona o obstoju stečajnega razloga, razpiše narok za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka. Na narok povabi predlagatelja, dolžnika in po potrebi izvedenca ter priče.

(2) Na naroku, najpozneje pa v treh dneh po njem, izda stečajni senat sklep, s katerim začne stečajni postopek nad dolžnikom ali s katerim zavrne predlog za začetek stečajnega postopka.

(3) V sklepu o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka odloči stečajni senat, kdo mora plačati nastale stroške.

(4) Sklep o začetku stečajnega postopka izda stečajni senat brez naroka, če predlaga začetek stečajnega postopka dolžnik ali v primeru iz drugega odstavka 92. člena tega zakona.

(5) Zoper sklep, s katerim je začet stečajni postopek, se sme poleg oseb, ki so pooblaščene za zastopanje dolžnika, pritožiti tudi lastnik.

(6) Pritožba iz petega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve sklepa o začetku stečajnega postopka.

98. člen

Brez preizkusa ali obstoji stečajni razlog se začne stečajni postopek kadar to predlaga likvidacijski upravitelj ali v primeru iz drugega odstavka 34. člena in 57. člena tega zakona.

99. člen

(1) Če stečajni senat ugotovi, da premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka ali da je neznatne vrednosti, izda sklep, s katerim stečajni postopek začne in ga takoj zaključi.

(2) Če stečajni senat med stečajnim postopkom ugotovi, da premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka ali da je neznatne vrednosti, izda sklep, s katerim stečajni postopek zaključi.

(3) Sklep iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4) Zoper sklep iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko upniki pritožijo v 15 dneh po objavi sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Premoženje se uporabi za poravnavo stroškov stečajnega postopka, neporabljeni del pa se izroči z zakonom določenemu državnemu organu ali organu lokalne skupnosti, na katerega območju je dolžnikov sedež, brez prevzema obveznosti.

100. člen

(1) Stečajni senat sme odločiti, da se stečajni postopek začne tudi, če obstoja le en upnik ali če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka, če upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso ali če premoženje dolžnika po mnenju upnika, ki mora verjetno izkazati obstoj premoženja, zadostuje za plačilo njegove terjatve, po poplačilu stroškov stečajnega postopka.

(2) Stečajni senat sme odločiti, da mora upnik dati predujem, ki ga določi stečajni senat za kritje stroškov izvedbe postopka. Upnik ima pravico do povrnitve predujma po pravilih o stroških stečajnega postopka.

101. člen

(1) O začetku stečajnega postopka se obvestijo upniki z oklicem.

(2) Oklic se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Oklic mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka.

(3) Sklep o začetku stečajnega postopka se vroči predlagatelju in dolžniku.

102. člen

Oklic o začetku stečajnega postopka navaja:
1. ime sodišča, ki je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka,
2. izvleček iz sklepa o začetku stečajnega postopka,
3. firmo, sedež, matično številko dolžnika in šifro dejavnosti dolžnika,
4. ime stečajnega upravitelja,
5. poziv upnikom, naj z vlogo v dveh izvodih in dokazi prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu v dveh mesecih od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave.
6. kraj, dan in uro naroka za preizkus terjatev,
7. poziv dolžnikom, naj brez odlašanja poravnajo svoje dolgove,
8. dan, ko je bil oklic nabit na oglasno desko sodišča.

4.4. Pravne posledice začetka stečajnega postopka

4.4.1. Kdaj nastopijo pravne posledice

103. člen

(1) Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko sodišča.

(2) Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je bil stečajni postopek znova začet, nastanejo pravne posledice stečajnega postopka z dnem, ko je bil prvi sklep nabit na oglasno desko sodišča.

104. člen

(1) Z dnem začetka stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa.

(2) V stečajno maso dolžnika, ki je pravna oseba, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, ali ga pridobi do zaključka stečajnega postopka in premoženje osebno odgovornega družbenika.

(3) V primeru, če se opravi stečaj nad osebno družbo, gre v stečajno maso tudi premoženje osebno odgovornega družbenika, razen stvari in prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe po 1., 2., 7. in 8. točki prvega odstavka 71. člena in 92. členu zakona o izvršilnem postopku. V takšnem primeru lahko upniki predlagajo izdajo začasne odredbe smiselno 95. členu tega zakona.

(4) V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz tretjega odstavka tega člena.

4.4.2. Prenos pooblastil na stečajnega upravitelja

105. člen

(1) Z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo pooblastila poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolžnika in preidejo na stečajnega upravitelja.

(2) Če je stečajni dolžnik podjetnik posameznik, preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila iz prvega odstavka tega člena v mejah poslov iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona.

4.4.3. Delovna razmerja

106. člen

Opomba: Določbe 106. člena prenehajo veljati v kolikor urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev v stečajnem postopku ali zaradi potrjene prisilne poravnave in prednostno pravico do ponovne zaposlitve – glej 244. člen ZDR.

(1) Z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja dolžnikovih delavcev.

(2) Stečajni upravitelj mora o prenehanju delovnega razmerja dolžnikovih delavcev zaradi uveljavljanja njihovih pravic obvestiti pristojni organ za zaposlovanje.

107. člen

(1) Stečajni upravitelj lahko za izvršitev nalog iz prvega odstavka 80. člena tega zakona sklene v soglasju s predsednikom stečajnega senata s potrebnim številom delavcev delovna razmerja za določen čas, le izjemoma za posamezne primere pa tudi pogodbe o delu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja ter za vodenje sodnih ter upravnih postopkov pooblasti odvetnike.

(2) Izdatki iz prvega odstavka tega člena ter nagrade odvetnikom se vštejejo v stroške stečajnega postopka.

4.4.4. Uvajanje stečajnega upravitelja v dolžnost

108. člen

(1) Ko je začet stečajni postopek, se stečajni upravitelj v najkrajšem času uvede v delo.

(2) Ko je uveden v delo, stečajni upravitelj ažurira knjigovodsko evidenco do začetka stečajnega postopka in sestavi začetno stečajno bilanco na podlagi inventure po stanju na dan začetka stečajnega postopka.

4.4.5. Dolžnikovi računi

109. člen

(1) Z dnem začetka stečajnega postopka ugasnejo dolžnikovi računi in prenehajo pravice tistih, ki so bili pooblaščeni za razpolaganje z dolžnikovim premoženjem.

(2) Organizacija, ki opravlja za dolžnika posle plačilnega prometa, odpre na zahtevo stečajnega upravitelja nov račun, prek katerega se bo opravljalo poslovanje dolžnika.

(3) Denarna sredstva z dolžnikovih ugaslih računov se prenesejo na nov račun.

(4) Stečajni upravitelj je o začetku stečajnega postopka postopka dolžan nemudoma obvestiti organizacijo, ki opravlja za dolžnika posle plačilnega prometa. Od prejema obvestila ta organizacija ne sme izvrševati nobenih plačil iz dolžnikovih računov.

4.4.6. Dolžnikova firma

110. člen

Poleg dolžnikove firme se dodata pri podpisovanju besedi: "v stečaju" in navede nova številka računa, prek katerega se opravlja dolžnikovo poslovanje.

4.4.7. Izvršbe in zavarovanja

111. člen

(1) Od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina.

(2) Postopki za zavarovanje in izvršbo iz prvega odstavka tega člena, ki so v teku, se prekinejo.

Opomba: Določbe tretjega odstavka 111. člena prenehajo veljati – glej 247. člen ZZK-1.

(3) Vpisi v javne knjige se smejo dovoliti in opraviti tudi po dnevu začetka stečajnega postopka, če so bili pogoji za vknjižbo izpolnjeni ter predlog za vpis vložen pred začetkom stečajnega postopka.

(4) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka, in ne za obveznosti plačevanja takse za dejanja dolžnika med tem postopkom.

4.4.8. Terjatve upnikov

112. člen

(1) Nedospele denarne in nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku se z dnem začetka stečajnega postopka štejejo za dospele.

(2) Nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku se spremenijo v denarne terjatve po cenah na dan začetka stečajnega postopka.

(3) Denarne in nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku, katerih predmet so občasne dajatve, se spremenijo v enkratne denarne terjatve.

(4) Terjatve upnikov v tuji valuti se spremenijo v terjatve v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka stečajnega postopka.

113. člen

Nezapadle denarne terjatve, ki se ne obrestujejo, se zmanjšajo (diskontirajo) za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin za čas od dneva začetka stečajnega postopka do dneva, ko bi terjatev zapadla. Od tako zmanjšane terjatve tečejo obresti v višini stopnje rasti cen življenjskih potrebščin od začetka stečajnega postopka do zapadlosti.

4.4.9. Obresti

114. člen

(1) Z dnem začetka stečajnega postopka ne nehajo teči obresti od terjatev proti dolžniku.

(2) Od terjatev iz 112. člena tega zakona tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri, od terjatev iz 113. člena tega zakona pa tečejo zakonite zamudne obresti od dneva, ko bi terjatev zapadla.

4.4.10. Zastaranje terjatev

115. člen

(1) S prijavo terjatve v stečajno maso se pretrga zastaranje terjatev proti dolžniku.

(2) Zastaranje terjatev dolžnika proti njegovim dolžnikom ne teče leto dni, računano od dneva začetka stečajnega postopka.

4.4.11. Pogojne terjatve

116. člen

(1) Upniku s terjatvijo, ki je povezana z odložnim ali razveznim pogojem, se zagotovijo ustrezna sredstva iz stečajne mase.

(2) Če odložni pogoj ne nastopi do dokončne razdelitve stečajne mase, taka terjatev ugasne, zagotovljena sredstva pa se razporedijo med druge upnike.

(3) Če razvezni pogoj ne nastopi do dokončne razdelitve stečajne mase, se tak pogoj šteje za nezapisan.

4.4.12. Pobot terjatev

117. člen

(1) V stečajnem postopku je dovoljen pobot terjatve upnika z nasprotno terjatvijo dolžnika.

(2) Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso.

(3) Pobotajo se tudi terjatve oziroma nasprotne terjatve, ki na dan začetka stečajnega postopka še niso dospele, ter terjatve ali nasprotne terjatve, ki se ne glasijo na denarni znesek.

(4) Pobotati je mogoče tudi pogojne terjatve, če to dovoli stečajni senat. Za pobot pogojnih terjatev sme odrediti stečajni senat pogoj, da položi upnik zavarovanje.

(5) Upniki, katerih terjatve so pobotane, morajo obvestiti o pobotu stečajnega upravitelja. Če upnik ne obvesti stečajnega upravitelja, odgovarja za škodo in stroške.

118. člen

Pobot ni dovoljen, če je bila terjatev odstopljena (cedirana) upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopek prisilne poravnave.

119. člen

Terjatev proti dolžniku, ki so nastale pred dnem začetka stečajnega postopka, ni mogoče pobotati s terjatvijo, ki je nastala po začetku tega postopka.

4.4.13. Obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka

120. člen

Začetek stečajnega postopka nima pravnih posledic za terjatev stečajnega upnika, ki izvira iz obojestransko odplačne pogodbe, če niti stečajni dolžnik niti stečajni upnik nista izpolnila obveznosti iz te pogodbe ali obveznosti iz te pogodbe nobeden od njiju ni v celoti izpolnil.

121. člen

(1) Če v času do začetka stečajnega postopka niti stečajni dolžnik niti druga pogodbena stranka obojestransko odplačne pogodbe nista izpolnila svoje pogodbene obveznosti ali je ni nobeden od njiju v celoti izpolnil, lahko stečajni upravitelj bodisi izpolni pogodbo in zahteva izpolnitev od druge stranke ali odstopi od pogodbe. Od pogodbe lahko odstopi v treh mesecih po začetku stečajnega postopka.

(2) Druga pogodbena stranka lahko pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena zahteva, da se stečajni upravitelj v primernem roku izjavi, ali namerava pogodbo obdržati v veljavi ali pa od nje odstopa. Če stečajni upravitelj ničesar ne izjavi, se šteje, da je odstopil od pogodbe.

(3) Če stečajni upravitelj odstopi od pogodbe, lahko zahteva druga pogodbena stranka odškodnino kot stečajni upnik.

(4) Če mora druga pogodbena stranka prva izpolniti pogodbo, sme odkloniti izpolnitev, dokler je ne izpolni dolžnik ali dokler ji dolžnik ne da zavarovanja.

(5) Druga pogodbena stranka ne more zahtevati izvršitve fiksnih pogodb, če pada izročilni rok v čas po dnevu začetka stečajnega postopka, pač pa lahko zahteva odškodnino kot stečajni upnik.

(6) Odškodnina, ki jo je treba povrniti po petem odstavku tega člena, je enaka razliki med pogodbeno kupno in prodajno ceno za blago in srednjo tržno ceno, ki bi jo imelo tako blago v kraju izpolnitve pogodbe na dan, ki je v pogodbi določen kot dan izročitve blaga.

122. člen

(1) Pogodbe o zakupu sme stečajni upravitelj odpovedati ne glede na zakonske ali pogodbene roke, in sicer vsakega prvega dne v mesecu z odpovednim rokom 30 dni.

(2) Odpoved pogodbe o zakupu po prvem odstavku tega člena ne posega v pravico druge pogodbene stranke do odškodnine, ki jo ta uveljavlja kot stečajni upnik.

4.4.14. Nalogi in ponudbe

123. člen

(1) Nalog, ki ga je izdal ali prevzel dolžnik, izgubi veljavnost z dnem začetka stečajnega postopka.

(2) Ponudbe, dane dolžniku, ali ponudbe, ki jih je dal dolžnik, izgubijo veljavo z dnem začetka stečajnega postopka, če do dneva začetka tega postopka niso bile sprejete.

4.4.15. Zasledovalna pravica

124. člen

(1) Prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti izplačana, sme zahtevati, da se mu vrne blago, ki je bilo pred dnem začetka stečajnega postopka poslano iz drugega kraja dolžniku, do dneva začetka tega postopka pa še ni prispelo v namembni kraj oziroma če ga do tega dneva dolžnik še ni prevzel (v nadaljnjem besedilu: zasledovalna pravica).

(2) Zasledovalno pravico ima tudi komisionar za nakup blaga.

(3) Če je dolžnik blago, ki je prispelo v namembni kraj pred dnem začetka stečajnega postopka, prevzel samo v hrambo, prodajalec nima zasledovalne pravice, ima pa pravico, da glede njega po redni poti uveljavi svoje pravice kot izločitveni upnik.

4.4.16. Izpodbijanje pravnih dejanj

125. člen

(1) Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov), oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom), ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje.

(2) S pravnim dejanjem iz prvega odstavka tega člena je mišljena tudi opustitev tega dejanja, zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno materialno pravico ali je zanj nastala kakšna materialna obveznost.

(3) Za naklanjanje ugodnosti upniku se šteje zlasti, kadar je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v korist posameznega upnika, katerega terjatev proti dolžniku je obstajala že preden je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in je upnik zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejel več kot bi prejel kot stečajni upnik v primeru, da dejanje ne bi bilo storjeno, ali pridobil položaj ločitvenega upnika v stečajnem postopku.

(4) Domneva se, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje iz prvega odstavka tega člena vedel ali bi moral vedeti, za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje:
1. če je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen;
2. če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oziroma predloga za začetek postopka za prisilno poravnavo, če je bil predlog za prisilno poravnavo vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.

126. člen

(1) Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če je oseba, v korist katere je bilo storjeno, zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejela dolžnikovo premoženje brezplačno ali za neznatno plačilo.

(2) S pravnim dejanjem je po prvem odstavku tega člena mišljena tudi opustitev tega dejanja, zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno materialno pravico ali s katero je zanj nastala kakšna materialna obveznost.

127. člen

Ni mogoče izpodbijati:
1. pravnih dejanj iz 31. člena tega zakona, ki jih je storil dolžnik v okviru tekočega poslovanja, in poslov, ki jih je opravil z dovoljenjem upravitelja prisilne poravnave;
2. pravnih dejanj, ki jih stori dolžnik zaradi izvršitve sklenjene prisilne poravnave;
3. pravnih dejanj iz tekočega poslovanja, ki jih stori dolžnik po sklenjeni prisilni poravnavi, razen pravnih poslov, ki so lahko v škodo upnikom;
4. izplačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti izplačilo, da ne bi izgubila pravice do regresa proti drugim meničnim oziroma čekovnim zavezancem.

128. člen

(1) Pravna dejanja iz 125. in 126. člena tega zakona je mogoče izpodbijati tudi v primeru, če je o pravici osebe, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno, že odločeno z odločbo, ki je ali lahko postane izvršilni naslov.

(2) Če je zahtevi za izpodbijanje pravnih dejanj ugodeno, preneha učinek izvršilnega naslova proti stečajni masi.

129. člen

(1) Tožba za izpodbijanje pravnih dejanj se lahko vloži v šestih mesecih od dneva objave začetka stečajnega postopka v Uradnem listu Republike Slovenije, ali do glavnega razdelitvenega naroka, če je razdelitveni narok opravljen pred iztekom šestih mesecev od dneva začetka stečajnega postopka.

(2) Tožba iz prvega odstavka tega člena se vloži proti osebi, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.

(3) Stečajni upravitelj sme vložiti tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj samo z dovoljenjem predsednika stečajnega senata.

(4) Pravno dejanje iz 125. oziroma 126. člena tega zakona lahko upniki in stečajni upravitelj izpodbijajo tudi z uveljavljanjem ugovora v sodnem ali upravnem postopku brez časovne omejitve iz prvega odstavka tega člena.

130. člen

(1) Če je zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj ugodeno, je izpodbito pravno dejanje brez učinka proti stečajni masi.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena je oseba, v korist katere je bilo dejanje storjeno, dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila zaradi izpodbitega pravnega dejanja, po splošnih pravilih o vračanju neupravičeno pridobljenega.

4.4.17. Ločitvene in izločitvene pravice

131. člen

(1) Začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice do posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja (zastavna pravica, pravica poplačila, pravica retencije in druge ločitvene pravice) in tudi ne na pravice, da se izločijo stvari, ki ne pripadajo dolžniku (izločitvene pravice).

(2) Ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo ali zavarovanjem v zadnjih dveh mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, nehajo veljati.

(3) Ločitvene pravice ostanejo v veljavi, če se stečajni postopek ne opravi zaradi razlogov, navedenih v 99. členu tega zakona.

(4) Če je ostala ločitvena pravica, ki je bila pridobljena z izvršbo, v veljavi po prvem in tretjem odstavku tega člena, se izvršba nadaljuje na podlagi sklepa stečajnega senata iz četrtega odstavka 143. člena tega zakona.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena ločitvene pravice z dnem začetka stečajnega postopka nehajo veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso dospele.

132. člen

(1) Če del premoženja dolžnika, na katerem je pridobljena ločitvena pravica (posebna stečajna masa), ne zadošča, da bi se iz njega plačala celotna terjatev ločitvenega upnika, ima ločitveni upnik pravico uveljaviti neplačani del svoje terjatve kot stečajni upnik.

(2) Presežek, ki ostane po plačilu terjatve ločitvenega upnika iz posebne stečajne mase, gre v razdelitveno maso.

4.4.18. Dokončanje nujnih poslov

133. člen

(1) Med stečajnim postopkom se končajo samo tisti začeti posli, ki jih je nujno opraviti, da se poveča ali prepreči zmanjšanje stečajne mase, če se z dokončevanjem teh poslov ne zavleče vnovčenje stečajne mase.

(2) Stečajni senat odloči na predlog stečajnega upravitelja in po predhodnem mnenju upniškega odbora, če je ta ustanovljen, kateri posli veljajo za nujne po prvem odstavku tega člena.

(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora dati upniški odbor v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se strinja s predlogom stečajnega upravitelja za dokončanje začetih poslov.

134. člen

Med stečajnim postopkom se smejo nove pogodbe sklepati samo, da se vnovči dolžnikovo premoženje.

4.4.19. Nadaljevanje proizvodnje in tekočih poslov v stečaju

135. člen

(1) Ne glede na določbi 133. in 134. člena tega zakona sme stečajni dolžnik po začetku stečajnega postopka nadaljevati s proizvodnjo in opravljanjem drugih tekočih poslov, pod pogojem:
1. da stečajni upravitelj vloži predlog za prisilno poravnavo, ali
2. da stečajni upravitelj predloži elaborat o možnostih prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe, iz katerega izhaja, da bi se zaradi prekinitve proizvodnje zmanjšala vrednost stečajnega dolžnika kot pravne osebe.

(2) Stečajni senat dovoli nadaljevanje proizvodnje in opravljanje drugih tekočih poslov iz prvega odstavka tega člena na predlog stečajnega upravitelja in po predhodnem mnenju upniškega odbora, če je ta ustanovljen.

(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora dati upniški odbor v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se strinja s predlogom stečajnega upravitelja za nadaljevanje proizvodnje in opravljanja drugih tekočih poslov.

(4) V primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena določi stečajni senat s sklepom, s katerim dovoli nadaljevanje proizvodnje in opravljanje drugih tekočih poslov, rok v katerem mora stečajni upravitelj pripraviti predlog prodaje dolžnika kot pravne osebe. Z navedenim sklepom imenuje stečajni senat tudi upniški odbor po pravilih o imenovanju upniškega odbora v postopku prisilne poravnave, če ta še ni ustanovljen.

(5) Če stečajni senat dovoli nadaljevanje proizvodnje in opravljanje drugih tekočih poslov, sme stečajni upravitelj odtujiti in obremeniti premoženje stečajnega dolžnika in dajati poroštva ali avale samo z dovoljenjem stečajnega senata. Stečajni senat lahko poveže s svojim soglasjem tudi sklepanje drugih pogodb v zvezi z nadaljevanjem proizvodnje in opravljanjem tekočih poslov.

(6) Če stečajni senat dovoli nadaljevanje proizvodnje in opravljanje drugih tekočih poslov, mora stečajni upravitelj stečajnemu senatu mesečno poročati o poslovanju. Poročilu mora predložiti ažurirane mesečne bilance stanja, izkaz uspeha in izkaz gotovinskih tokov.

(7) Če stečajni senat dovoli nadaljevanje proizvodnje in opravljanje drugih tekočih poslov, mora stečajni upravitelj skleniti delovno razmerja za določen čas s potrebnim številom delavcem.

136. člen

Terjatve upnikov, ki nastanejo na podlagi pravnih poslov iz 133.134. in 135. člena tega zakona so stroški stečajnega postopka.

4.5. Prijavljanje terjatev

137. člen

(1) Upniki morajo prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena prijavijo upniki:
1. terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pogodbe, v 30 dneh od dneva, ko je upnik prejel obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe;
2. terjatve, ki so oživele zaradi uspelega izpodbijanja, v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe.

(3) Upniki prijavljajo terjatve pisno in morajo v prijavi navesti:
1. firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ali bivališče upnika;
2. pravno podlago in znesek terjatve;
3. številko žiro računa ali drugega računa upnika, če ga ima.

(4) Za terjatve, o katerih je pravdni postopek v teku, se v prijavi navede sodišče, pred katerim teče postopek in označba spisa.

(5) Sporočilo upnika iz petega odstavka 117. člena tega zakona se šteje kot priglasitev upnikove terjatve, če stečajni upravitelj prereka upnikovo pobotno terjatev.

(6) Ločitveni upniki navedejo v prijavi del dolžnikovega premoženja, na katerega se nanaša njihov zahtevek, in znesek, do katerega njihove terjatve ne bodo krite z ločitvenopravico.

(7) Izločitveni upniki navedejo v prijavi del premoženja (predmet), na katerega se nanaša njihov zahtevek.

(8) Predsednik stečajnega senata zavrže prijave, ki jih upniki vložijo po poteku roka iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

138. člen

Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, se šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku.

139. člen

(1) Solidarni sodolžniki in poroki dolžnika lahko kot stečajni upniki zahtevajo, da se jim vrne, kar so plačali za dolžnika pred dnem začetka stečajnega postopka ali po njem, če imajo regresno pravico proti dolžniku.

(2) Solidarni sodolžniki in poroki lahko tudi zahtevajo, da se jim do dokončne razdelitve zavaruje znesek, ki ga bodo plačali za dolžnika, v sorazmerju z zneskom, ki bi jim pripadal kot stečajnim upnikom (prvi in drugi odstavek 116. člena tega zakona).

140. člen

Upnik, kateremu odgovarja za isto terjatev več solidarnih dolžnikov, sme prijaviti, dokler ni popolnoma poplačan, to terjatev v stečajnem postopku vsakega solidarnega dolžnika v celotnem znesku.

4.5.1. Preizkušanje prijavljenih terjatev

141. člen

(1) Prijavljene terjatve upnikov se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev.

(2) Naroka za preizkus terjatev se udeležijo: stečajni upravitelj, upniki, ki so prijavili svoje terjatve, in drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri dolžniku ali za dolžnika, podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev.

(3) Narok za preizkus terjatev se opravi, tudi če na njem niso navzoči vsi upniki, ki so prijavili svoje terjatve, bili pa so v redu povabljeni.

142. člen

(1) Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Stečajni upravitelj lahko pripravi pred narokom seznam prijavljenih terjatev, v katerem navede, katere izmed prijavljenih terjatev priznava in katere prereka.

(2) Upniki smejo prerekati prijavljene terjatve.

(3) Prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku.

(4) Stečajni senat lahko dovoli, da se stečajni upravitelj izjavi o posamezni pravočasno prijavljeni terjatvi šele na poznejšem naroku za preizkus terjatev.

143. člen

(1) Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni izločitveni oziroma ločitveni pravici določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka.

(2) Upniki smejo prerekati prijavljene izločitvene oziroma ločitvene pravice.

(3) Če stečajni upravitelj izjavi, da priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka nobeden izmed upnikov, izda stečajni senat sklep, s katerim stečajnemu dolžniku naloži, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, če o takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo. Sklep iz prejšnjega stavka je izvršilni naslov.

(4) Če stečajni upravitelj prizna tako terjatev kot tudi pravico do ločenega poplačila te terjatve iz dela dolžnikovega premoženja, na katerem obstoji ločitvena pravica in ni niti terjatve niti ločitvene pravice prerekal nobeden izmed upnikov, izda stečajni senat sklep iz četrtega odstavka 131. člena tega zakona oziroma sklep, s katerim ugotovi obstoj terjatve in naloži stečajnemu dolžniku plačilo ugotovljene terjatve iz dela premoženja, na katerem obstoji ločitvena pravica. Sklep iz prejšnjega stavka je izvršilni naslov.

(5) Če stečajni upravitelj ali kateri izmed upnikov prereka izločitveno oziroma ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali je izločitveni oziroma ločitveni upnik za to pravico že pridobil izvršilni naslov, napoti stečajni senat stečajnega upravitelja oziroma upnika, ki je pravico prerekal, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekane pravice. V vseh ostalih primerih napoti stečajni senat ločitvenega in izločitvenega upnika, da v enakem roku svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku.

(6) Če stečajni upravitelj ali upnik iz prvega stavka petega odstavka tega člena ni začel postopka v predpisanem roku, se šteje, da je izločitvena oziroma ločitvena pravica priznana, in izda stečajni senat na predlog izločitvenega oziroma ločitvenega upnika sklep iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.

144. člen

(1) Stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve.

(2) Če upnik iz prvega odstavka tega člena ni začel postopka v predpisanem roku, se njegova terjatev ne upošteva pri razdelitvi stečajne mase.

(3) Če stečajni upravitelj ali drug upnik prereka terjatev upnika, ki je za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, napoti stečajni senat tistega, ki terjatev prereka, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji.

(4) Če stečajni upravitelj ali upnik iz tretjega odstavka tega člena ni začel postopka v predpisanem roku, se šteje, da je terjatev ugotovljena.

(5) Upnik, ki je začel postopek po prvem in tretjem odstavku tega člena, mora o tem obvestiti stečajni senat. Če tega ne stori, upnik odgovarja za škodo, ki jo opustitev povzroči.

145. člen

(1) Stroški postopka iz prvega in tretjega odstavka 144. člena tega zakona so stroški stečajnega postopka, če je stečajni upravitelj neutemeljeno prerekal terjatev.

(2) Stečajni senat lahko odredi, da plača stroške iz prvega odstavka tega člena stečajni upravitelj, če je ta iz objestnosti prerekal terjatev ali če je tako vodil postopek.

4.6. Prodaja dolžnika

146. člen

(1) Stečajni senat sme potem, ko je priskrbel mnenje upniškega odbora, če je ta ustanovljen, in stečajnega upravitelja, odločiti na podlagi ocene oziroma izvedenskega mnenja, da se dolžnik proda kot pravna oseba.

(2) Mnenje iz prejšnjega odstavka morata dati upniški odbor in stečajni upravitelj v osmih dneh od dneva prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne data mnenja, se šteje, da se strinjata s predlogom stečajnega senata.

(3) Dolžnik kot pravna oseba se proda praviloma na javni dražbi ali z zbiranjem ponudb.

(4) Prodaja dolžnika kot pravne osebe se sme odrediti samo pod pogojem, da se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov.

(5) Pogodbo o prodaji dolžnika kot pravne osebe sklene stečajni upravitelj kot zastopnik stečajnega dolžnika.

147. člen

(1) Stečajni senat odredi izročitev prodane pravne osebe kupcu, ko kupec plača kupnino.

(2) Stečajni senat sme odrediti izročitev prodane pravne osebe kupcu pred plačilom kupnine, če izroči kupec nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv ali da drugo ustrezno zavarovanje za plačilo kupnine.

(3) Sredstva od prodaje dolžnika gredo v stečajno maso.

(4) Po plačilu kupnine stečajni senat ustavi stečajni postopek zoper prodano pravno osebo, nadaljuje pa ga zoper stečajno maso, iz katere se poplačajo upniki.

(5) Za terjatve proti dolžniku, ki so nastale do izročitve prodane pravne osebe kupcu, ne dolžnik ne njegov kupec upnikom ne odgovarjata.

(6) Prodaja dolžnika kot pravne osebe ne vpliva na izločitvene pravice.

(7) Ločitvene pravice ostanejo v veljavi po prodaji dolžnika kot pravne osebe. Te pravice prenehajo v tistem obsegu, v katerem bodo uveljavljene v nadaljevanem stečajnem postopku po četrtem odstavku tega člena.

Opomba: Določbe osmega odstavka 147. člena prenehajo veljati v kolikor urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev v stečajnem postopku ali zaradi potrjene prisilne poravnave in prednostno pravico do ponovne zaposlitve – glej 244. člen ZDR.

(8) Odločbe o prenehanju delovnega razmerja delavcev ostanejo v veljavi (prvi odstavek 106. člena). Pri razpisu za nova delovna mesta po prodaji dolžnika kot pravne osebe, imajo delavci, ki jim je zaradi začetka stečajnega postopka prenehalo delovno razmerje pri dolžniku in ki do dneva razpisa niso dobili nove zaposlitve, prednost pri zaposlitvi, če izpolnjujejo razpisne pogoje.

148. člen

(1) Če ni v poglavju o prodaji dolžnika drugače določeno, se za prodajo uporabljajo določbe o vnovčenju dolžnikovega premoženja.

4.7. Vnovčevanje dolžnikovega premoženja

149. člen

(1) Dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso, se proda praviloma na javni dražbi.

(2) Stečajni senat lahko po poprejšnjem mnenju upniškega odbora, če je ta ustanovljen, odredi tudi drugačen način prodaje (z zbiranjem ponudb in z neposredno pogodbo), če ni v zakonu drugače določeno.

(3) O prodaji dolžnikovega premoženja se obvestijo tisti, ki imajo predkupno pravico.

(4) Če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico in pravočasno začel postopek iz drugega stavka petega odstavka 143. člena tega zakona, stečajni upravitelj ne more prodati dela premoženja, na katerem upnik uveljavlja izločitveno pravico, dokler ni pravnomočno zavrnjen upnikov izločitveni zahtevek.

150. člen

(1) Premoženje oziroma del premoženja, ki tvori v proizvodnem procesu funkcionalno celoto (naprave ipd.), se proda na javni dražbi, in sicer predvsem kot celota s stavbo in zemljiščem, če to ni mogoče, pa brez stavbe in zemljišča.

(2) Predkupno pravico glede stavbe, namenjene za izobraževanje, znanost, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo, in stvari, vgrajenih v take stavbe, ter stvari, ki so neposredno namenjene za izobraževanje, znanost, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo, imajo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje take dejavnosti.

151. člen

(1) Pred dnem odreditve prodaje se po sodnih izvedencih oceni dejanska vrednost stvari in pravic, ki so predmet prodaje.

(2) Ceno določi stečajni senat po predhodnem mnenju stečajnega upravitelja in upniškega odbora, če je ta ustanovljen.

(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka morata upniški odbor in stečajni upravitelj dati v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne data mnenja, se šteje, da se strinjata s predlogom stečajnega senata.

(4) Cena ne sme biti nižja od polovice ocenjene vrednosti.

(5) Če prodaja ni mogoča niti po ceni iz prejšnjega odstavka, lahko stečajni upravitelj v soglasju s stečajnim senatom in upniškim odborom proda stvari in pravice, ki so predmet prodaje tudi po nižji ceni. Soglasje morata stečajni senat in upniški odbor dati takoj ali najkasneje v treh dneh od prejema zahteve za soglasje.

(6) Če se od takrat, ko je bila ocenjena vrednost stvari oziroma pravic, do njihove prodaje vrednost stvari oziroma pravic občutneje spremeni, se določi njihova nova cena.

152. člen

(1) S sklepom, s katerim odredi prodajo, določi stečajni senat tudi:
1. način prodaje;
2. izklicno ceno v primeru javne dražbe oziroma najnižjo prodajno ceno v primeru zbiranja ponudb ali neposredne prodaje;
3. rok, v katerem mora kupec plačati kupnino;
4. znesek varščine, ki ne sme biti nižji od 10% cene iz 2. točke;
5. način ali načine zagotovitve varščine (na primer z vplačilom na račun stečajnega dolžnika, izročitvijo bariranega čeka ali nepreklicne bančne garancije na prvi poziv);
6. način zavarovanja plačila kupnine in rok za zagotovitev zavarovanja, v primeru, da je rok za plačilo kupnine daljši kot 15 dni;
7. pogoje za izročitev prodane stvari oziroma prenos prodane pravice;

(2) Rok, v katerem mora kupec plačati kupnino, ne sme biti daljši kot šest mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih;

(3) Izročitev prodane stvari oziroma prenos prodane pravice nista dopustna pred plačilom kupnine ali zagotovitvijo zavarovanja iz 7. točke prvega odstavka tega člena.

153. člen

(1)Predsednik ali član stečajnega senata, stečajni upravitelj ali druga osebe, ki uradno sodelujejo pri prodaji ne morejo biti kupci.

(2) Kupci ne morejo biti fizične osebe, ki so bile v zadnjih petih letih pred dnem začetka stečajnega postopka pri dolžniku zaposlene ali so opravljale funkcijo kot poslovodni delavci, člani uprave ali člani nadzornega sveta, delavci s posebnimi pooblastili ter njihovi družinski člani, osebe, ki so v tem času opravljale funkcijo prokurista ter pravne osebe, katerih lastniki oziroma solastniki so te fizične osebe, če njihov delež v osnovnem kapitalu presega desetino celotnega osnovnega kapitala pravne osebe.

(3) Družinski člani fizične osebe iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, posvojenec, posvojitelj, sorodniki v ravni vrsti in v stranski vrsti do vključno četrtega kolena ter sorodniki po svaštvu do vključno četrtega kolena.

(4) Pred sklenitvijo pravnega posla o prodaji dolžnikovega premoženja mora kupec stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero se dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

154. člen

(1) Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata.

(2) Javna dražba oziroma poziv za zbiranje ponudb se razglasi na oglasni deski sodišča, če gre za stvari oziroma pravice večje vrednosti, nepremičnine in naprave, pa tudi v dnevnem tisku, in sicer najmanj 8 dni pred prodajo.

(3) Razglas iz drugega odstavka tega člena vsebuje poleg podatkov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona tudi čas, v katerem si je predmete prodaje mogoče ogledati, ter čas in kraj prodaje.

(4) Če je javna dražba ostala delno ali v celoti neuspešna, lahko stečajni upravitelj v soglasju s stečajnim senatom in upniškim odborom proda stvari in pravice, ki so predmet prodaje, takoj po javni dražbi po nižji ceni od izklicne cene. Soglasje morata dati stečajni senat in upniški odbor takoj ali najkasneje v treh dneh od prejema zahteve za soglasje.

(5) Po opravljeni javni dražbi oziroma zaključenem postopku za zbiranje ponudb, sklene stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika pogodbo s ponudnikom, ki je ponudil najvišjo ceno oziroma druge najugodnejše pogoje.

155. člen

(1) S plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice in realna bremena, ki so obstajala na prodani stvari oziroma pravici.

(2) Iz kupnine se najprej poplačajo ločitveni upniki, katerih terjatve in ločitvene pravice so priznane.

(3) Če je posamezni ločitveni upnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil tako terjatev kot ločitveno pravico na prodani stvari, in je bodisi terjatev ali ločitvena pravica prerekana, se iz kupnine v zavarovanje izplačila izloči ustrezen del smiselno 159. členu tega zakona do pravnomočne odločitve v postopku iz petega odstavka 143. člena tega zakona.

156. člen

Določbe splošnih predpisov o obligacijskih in stvarno pravnih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi, veljajo tudi za prodajo premoženja stečajnega dolžnika na drugačen način.

157. člen

(1) Če premoženja, ki je prišlo v stečajno maso, ni mogoče prodati, se razdeli upnikom, če ga sprejmejo, pri čemer se upošteva višina njihovih terjatev.

(2) Premoženje, ki ga ni bilo mogoče razdeliti upnikom po prvem odstavku tega člena, se izroči z zakonom določenemu državnemu organu ali organu lokalne skupnosti, na katere območju je dolžnikov sedež, če gre za nepremičnino, pa organu lokalne skupnosti, na katere območju je nepremičnina.

4.8. Poplačilo upnikov

158. člen

Preden se začnejo poplačevati upniki, se izloči iz stečajne mase znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka. Iz preostalih sredstev (razdelitvene mase) se poplačajo upniki.

159. člen

(1) Za zavarovanje izplačila prerekanih terjatev se izloči iz razdelitvene mase sorazmeren del sredstev za upnike, ki so za uveljavitev svoje terjatve pravočasno začeli poseben postopek.

(2) Če upnik ne uspe v posebnem postopku za ugotovitev svoje prerekane terjatve, se razdelijo izločena sredstva med druge upnike.

160. člen

(1) Dolgovi dolžnika se izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če z zakonom ni določeno drugače.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se kot stroški stečajnega postopka poravnajo:
1. plače in nadomestila plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka,
2. odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni,
3. nadomestila plač za čas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto,
4. neizplačane odpravnine, kot so zaposlenim pripadle po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, kot je določena za presežen delavce.

(3) Kot stroški stečajnega postopka se poplačajo tudi terjatve tistih upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je dolžnik v tem obdobju nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem (na primer: kreditodajalci, dobavitelji in podobno), razen če so se s pogodbo iz petega odstavka 43. člena tega zakona zavezali te terjatve zamenjati za delnice oziroma deleže.

(4) Dolgovi razdelitvene mase niso denarne kazni.

160.a člen

(1) Terjatve upnikov, ki se poplačajo iz razdelitvene mase, se izplačajo po naslednjem vrstnem redu:
1. terjatve iz naslova glavnice in obresti, ki so se natekle do dneva začetka stečajnega postopka;
2. terjatve iz naslova obresti, glede katerih je na podlagi petega odstavka 131. člena tega zakona prenehala ločitvena pravica, če bi premoženje, ki je bilo predmet ločitvene pravice, zadoščalo za njihovo poplačilo, v primeru, da ločitvena pravica ne bi prenehala;
3. druge terjatve iz naslova obresti;
4. terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom v primeru stečaja poplačajo šele po poplačilu drugih terjatev do dolžnika (podrejene terjatve).

(2) Dokler niso v celoti poplačane terjatve predhodnega vrstnega reda, ni mogoče poplačati terjatev naslednjega vrstnega reda.

(3) Razdelitvena masa, ki ostane po celotnem poplačilu vseh terjatev iz prvega odstavka tega člena, se razdeli delničarjem, družbenikom oziroma imetnikom drugih članskih pravic stečajnega dolžnika, v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu dolžnika, če zakon, statut, družbena pogodba oziroma drug pravni akt, ki ureja razmerja med imetniki članskih pravic, ne določa drugače.

161. člen

Če je upniku priznana terjatev z razveznim pogojem, se mu ob glavni delitvi izplača sorazmerni del njegove terjatve, če predloži zavarovanje, da bo vrnil, kar je prejel, če bo nastopil razvezni pogoj do dokončne delitve. Če upnik zavarovanja ne predloži, se izplača sorazmerni del njegove terjatve ob dokončni delitvi, če do takrat razvezni pogoj ne nastopi.

162. člen

Razdelitev se začne, ko je precejšen del premoženja vnovčen.

163. člen

(1) Stečajni senat potrdi na podlagi predloga stečajnega upravitelja in pripomb predsednika stečajnega senata osnutek za glavno razdelitev.

(2) Osnutek za glavno razdelitev obsega podatke o:
1. višini denarnih sredstev namenjenih za razdelitev;
2. upnikih in višini njihovih priznanih terjatev;
3. upnikih, za katere se ob glavni delitvi zagotovi rezervacija in višini njihovih terjatev;
4. odstotek, ki ga predstavlja terjatev posameznega upnika glede na vsoto terjatev iz 2. in 3. točke tega odstavka;
5. odstotek in znesek, v katerem se izplačajo terjatve iz 2. točke oziroma zagotovi rezervacija za terjatve iz 3. točke tega odstavka.

164. člen

(1) Upniki se vabijo na narok za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev z oklicem, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj 30 dni pred narokom in nabije na oglasno desko sodišča. V oklicu stečajni senat upnike seznani tudi kje in kdaj lahko vpogledajo osnutek za glavno razdelitev.

(2) Stečajni senat lahko glede na okoliščine primera odredi, da se oklic objavi tudi v sredstvih javnega obveščanja.

165. člen

(1) Na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev lahko upniki navajajo svoje ugovore k osnutku.

(2) Sklep o glavni razdelitvi izda stečajni senat po obravnavi o glavni razdelitvi.

(3) O ugovorih odloči stečajni senat s sklepom o glavni razdelitvi.

(4) Sklep o glavni razdelitvi se vroči stečajnemu upravitelju in nabije na oglasno desko sodišča.

166. člen

Na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi izplača stečajni upravitelj terjatve upnikom v 15 dneh od njegove pravnomočnosti.

167. člen

(1) Poznejša razdelitev se opravlja, kot pritekajo sredstva dolžnika.

(2) O poznejši razdelitvi odloča predsednik stečajnega senata s sklepom.

168. člen

Sredstva, ki ostanejo po popolnem poplačilu upnikov, se razdelijo delničarjem oziroma lastnikom deležev. Razdelijo se v sorazmerju z nominalno vrednostjo njihovih delnic oziroma deležev, razen če akt o ustanovitvi dolžnika za posamezne razrede delnic oziroma deležev ne določa prednostnega poplačila posameznih razredov delnic oziroma deležev, ali če zakon, ki ureja pravno organizacijsko obliko dolžnika, ne določa drugače.

4.9. Zaključek stečajnega postopka

169. člen

(1) Ko dobi predsednik stečajnega senata poročilo stečajnega upravitelja, da so končana vsa opravila iz stečajnega postopka, predlaga stečajnemu senatu zaključek stečajnega postopka.

(2) Odločbo o zaključku stečajnega postopka objavi stečajni senat v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Po zaključku stečajnega postopka predloži stečajni upravitelj stečajnemu senatu sklepno poročilo o svojem poslovanju.

(4) Ko stečajni senat prouči poročilo, razreši stečajnega upravitelja, če pa ugotovi v njegovem poslovanju kakšne nepravilnosti, proti njemu ustrezno ukrepa.

170. člen

(1) Če stečajni senat po začetku stečajnega postopka ugotovi, da bi nadaljnja izvedba postopka povzročila nesorazmerne stroške, ustavi nadaljnje vnovčenje razdelitvene mase in postopek zaključi.

(2) Stečajni senat lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena odloči, da se posamezne stvari iz razdelitvene mase ali posamezne terjatve prenesejo na posamezne upnike pri čemer upošteva višino njihovih ugotovljenih terjatev.

4.10. Vpisi v registre

171. člen

(1) V sodni register in druge uradne evidence se vpišejo po uradni dolžnosti predlog za začetek stečajnega postopka, sklep o odreditvi omejitev iz 1. in 3. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona, sklep o začetku stečajnega postopka in pravnomočni sklep o zaključku oziroma ustavitvi stečajnega postopka.

(2) Z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register dolžnik preneha in se izbrišejo predhodni vpisi iz prvega odstavka tega člena.

(3) V primeru prodaje dolžnika se na podlagi pravnomočnega sklepa o ustavitvi postopka iz četrtega odstavka 147. člena tega zakona se po uradni dolžnosti izbrišejo iz sodnega registra vpisi v zvezi s stečajnim postopkom, kupec pa se vpiše v sodni register kot ustanovitelj prodane pravne osebe.

4.11. Prisilna poravnava v stečaju

172. člen

(1) Do naroka za obravnavo osnutka za glavno razdelitev lahko stečajni upravitelj, lastniki s kapitalsko večino v stečajnem dolžniku, ki je pravna oseba, oziroma podjetnik posameznik in upniški odbor, če je ustanovljen, vložijo predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

(2) Preden odloči o predlogu iz prvega odstavka tega člena, lahko stečajni senat odloči, da se počaka z vnovčenjem dolžnikovega premoženja.

(3) Stečajni senat odloči o predlogu iz prvega odstavka tega člena v roku 15 dni od vložitve predloga. Predhodno mora pribaviti mnenje upniškega odbora, če je ta ustanovljen in če ni predlagatelj, in stečajnega upravitelja, če ta ni predlagatelj.

(4) Postopek prisilne poravnave opravi stečajni senat. Med postopkom opravlja dolžnosti upravitelja prisilne poravnave stečajni upravitelj.

(5) Če je prisilna poravnava potrjena, se stečajni postopek ustavi.

(6) Z ustavitvijo stečajnega postopka iz petega odstavka tega člena prenehajo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

Opomba: Določbe sedmega odstavka 172. člena prenehajo veljati v kolikor urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev v stečajnem postopku ali zaradi potrjene prisilne poravnave in prednostno pravico do ponovne zaposlitve – glej 244. člen ZDR.

(7) V primeru ustavitve stečajnega postopka iz petega odstavka tega člena ostanejo v veljavi odločbe o prenehanju delovnega razmerja delavcev (prvi odstavek 106. člena). Pri razpisu za nova delovna mesta imajo delavci, ki jim je zaradi začetka stečajnega postopka prenehalo delovno razmerje pri dolžniku in ki do dneva razpisa niso dobili nove zaposlitve, prednost pri zaposlitvi, če izpolnjujejo razpisne pogoje.

173. člen

(1) V postopku prisilne poravnave v stečaju se ne uporabljajo določbe o najmanjših odstotkih in rokih poplačil upnikov iz drugega in tretjega odstavka 48. člena tega zakona.

(2) Če ni v prejšnjem in v tem členu drugače določeno, se za postopek prisilne poravnave v stečaju uporabljajo določbe tega zakona o prisilni poravnavi.

5. SKRAJŠANI STEČAJNI POSTOPEK

174. člen

(1) Če stečajna masa po predhodni oceni ni vredna več kot 10.000.000 tolarjev (stečaj manjše vrednosti), se opravi skrajšani stečajni postopek.

(2) Ko stečajni senat odloči o začetku stečajnega postopka, odloči tudi o tem, ali se opravi skrajšani stečajni postopek. Stečajni senat sprejme tako odločitev tudi med potekom rednega stečajnega postopka, če se izkaže, da gre za stečaj manjše vrednosti.

(3) Če se med potekom skrajšanega stečajnega postopka izkaže, da stečajni postopek, ki je bil začet kot skrajšani, ali ki je bil proglašen za skrajšanega, dejansko ni manjše vrednosti v smislu prvega odstavka tega člena, je stečajni sodnik dolžan predlagati stečajnemu senatu, da se opravi redni postopek.

(4) Proti odločbam stečajnega senata iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni pritožbe.

175. člen

V skrajšanem stečajnem postopku veljajo naslednja pravila:
1. zapisniki sodišča so skrajšani in vsebujejo le vsebino izjav in predlogov strank ter odločbe stečajnega sodišča,
2. kolikor ne gre za začetek ali zaključek stečajnega postopka, izdaja vse sodne odločbe stečajni sodnik,
3. kolikor ne gre za začetek ali zaključek stečajnega postopka se odločbe sodišča ne objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije,
4. popis stečajne mase opravi izvršilni organ,
5. upniški odbor v skrajšanem stečajnem postopku sestavljajo trije člani,
6. narok za preizkus terjatev sme stečajni sodnik določiti že naslednjega dne, ko je potekel rok za prijavo terjatev. Na tem naroku je mogoče odločiti, kolikor je to mogoče in primerno, tudi o razdelitvi stečajne mase.

6. LIKVIDACIJA

176. člen

(1) Zakon določa, kdo predlaga začetek likvidacijskega postopka.

(2) Če zakon ne določa, kdo predlaga začetek likvidacijskega postopka, ga predlaga oseba ali organ, ki je sprejel odločitev o prenehanju pravne osebe.

(3) Če preneha pravna oseba na podlagi sodne odločbe, predlaga začetek likvidacijskega postopka oseba, ki je sodno odločbo izposlovala, če zakon ne določa drugače.

(4) Likvidacijski postopek začne sodišče po uradni dolžnosti, če je bila s pravnomočno odločbo ugotovljena ničnost vpisa v sodni register.

177. člen

Sodišče, ki ugotovi ničnost vpisa v sodni register, pošlje svojo odločbo po pravnomočnosti pristojnemu sodišču, da začne likvidacijski postopek.

178. člen

Likvidacijski postopek izvede stvarno pristojno sodišče, na katerega območju je sedež pravne osebe.

179. člen

Organa likvidacijskega postopka sta likvidacijski senat in likvidacijski upravitelj.

180. člen

(1) Če so podani pogoji za stečaj, se likvidacijski postopek ne izvede.

(2) Če se kadarkoli tekom postopka do vključno zaključne bilance ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka, mora likvidacijski upravitelj takoj predlagati začetek stečajnega postopka.

(3) Stečajni postopek izvedeta likvidacijski senat in likvidacijski upravitelj kot stečajni senat in stečajni upravitelj, če sodišče ne odloči drugače.

(4) Dejanja, opravljena v likvidacijskem postopku, veljajo tudi v stečajnem postopku.

181. člen

Če se uvede likvidacijski postopek po uradni dolžnosti, naloži sodišče s sklepom pravni osebi, da založi primeren denarni znesek za kritje stroškov, ki bodo nastali zaradi začetka likvidacijskega postopka.

182. člen

(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na stečajni postopek, se smiselno uporabljajo tudi v likvidacijskem postopku, če ta zakon ne določa drugače.

(2) V likvidacijskem postopku se ne uporabljajo določbe o prisilni poravnavi pred stečajem in med stečajem, o upniškem odboru, o ločitvenih upnikih, o izpodbijanju pravnih dejanj, o naroku za glavno razdelitev in ugovorih zoper sklep o potrditvi osnutka glavne razdelitve, o prodaji dolžnika in o zavrženju prijav terjatev, dospelih na sodišče po preteku 60-dnevnega roka za njihovo prijavo.

183. člen

(1) Terjatve upnikov, ki niso bile prijavljene do dneva, ko jih je bilo še mogoče upoštevati v osnutku glavne razdelitve likvidacijske mase, poravna po končanem likvidacijskem postopku tisti, v dobro katerega je vplačan ostanek premoženja likvidacijske mase po glavni razdelitvi, in sicer le do višine vrednosti prevzetega premoženja.

(2) Tožbo za uveljavitev pravic iz prvega odstavka tega člena lahko vložijo upniki v enem letu od objave obvestila v Uradnem listu Republike Slovenije o zaključkulikvidacijskega postopka.

7. KOLIZIJA ZAKONOV IN SPORI O PRISTOJNOSTI

184. člen

(1) Sodišče v Republiki Sloveniji je izključno pristojno za postopek prisilne poravnave, stečaja in likvidacije zoper dolžnika, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče na območju Republike Slovenije.

(2) Odločbe sodišča, izdane v postopkih iz prvega odstavka tega člena, se nanašajo na vse dolžnikovo premoženje, ki je v Republiki Sloveniji ali tujini.

185. člen

(1) Odločbe tujih sodišč, izdane v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije zoper dolžnika, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče na območju tujega sodišča, se priznajo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi za priznanje tujih sodnih odločb po pravu Republike Slovenije.

(2) Sklep o priznanju odločbe tujega sodišča iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije tako, kot je s tem zakonom določeno za objavo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave oziroma stečaja.

186. člen

(1) V primeru priznanja odločbe tujega sodišča se za pravni položaj tujega dolžnika in tujega stečajnega upravitelja smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

(2) V postopku za priznanje tuje sodne odločbe se ne določita nov stečajni upravitelj in ne upniški odbor v Republiki Sloveniji.

(3) Roki, določeni v zakonih in drugih predpisih Republike Slovenije, začnejo teči po objavi odločbe o priznanju.

187. člen

Tuja sodna odločba, priznana po 186. členu tega zakona, ima glede dolžnikovega premoženja, ki je v Republiki Sloveniji, pravni učinek, ki ga določajo predpisi Republike Slovenije za odločbe ustrezne vsebine.

8. KAZENSKE DOLOČBE

188. člen

Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek stečajni upravitelj, če ne ažurira knjigovodske evidence do dneva začetka stečajnega postopka, ne ustanovi komisije za inventuro, ne sestavi začetne stečajne bilance, ne skrbi za realizacijo dolžnikovih terjatev, ne ukrepa za vnovčenje dolžnikovega premoženja ali ne sestavi osnutka za glavno razdelitev ali osnutka za zaključno stečajno bilanco (prvi odstavek 80.člena).

9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

9.1. Posebne določbe za postopek prisilne poravnave nad dolžnikom - podjetjem z družbenim kapitalom

189. člen

(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za postopek prisilne poravnave nad dolžnikom - podjetjem z družbenim kapitalom iz 3. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93),
- če je z otvoritveno bilanco stanja in ocenitvijo pooblaščenih ocenjevalcev, izdelanima na podlagi uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (Uradni list RS, št. 24/93), ugotovljena vrednost osnovnega kapitala enaka nič; ali
- če je dolžnik več kot 90 dni v zamudi s plačilom obveznosti (glavnice in obresti) in skupni znesek obveznosti, s plačilom katerega je v zamudi, presega 20% celotnih obveznosti dolžnika po zadnji bilanci stanja.

(2) Če ni v tem poglavju določeno drugače, se za postopek prisilne poravnave nad dolžnikom iz prvega odstavka tega člena uporabljajo splošne določbe tega zakona o prisilni poravnavi.

190. člen

Dolžnik iz prvega odstavka 189. člena tega zakona je dolžan v roku 15 dni, šteto od dneva, ko ugotovi ali bi moral ugotoviti, da je podana ena od okoliščin iz prvega odstavka 189. člena tega zakona, vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

191. člen

(1) Predlog za začetek postopka prisilne poravnave zoper dolžnika iz prvega odstavka 189. člena tega zakona lahko vloži tudi upnik, ki ima do dolžnika dospele terjatve v višini najmanj 10.000.000 tolarjev.

(2) Glede vsebine predloga, ki ga vloži upnik, se smiselno uporablja določba prvega odstavka 24. člena tega zakona. V predlogu mora upnik tudi verjetno izkazati obstoj dospele terjatve oziroma terjatev do dolžnika in verjetnost pogojev za začetek postopka prisilne poravnave, ter predložiti listine, s katerimi ta dejstva verjetno izkazuje.

(3) Določbi prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljata tudi za dva ali več upnikov, ki verjetno izkažejo obstoj dospelih terjatev do dolžnika v skupni višini najmanj 10.000.000 tolarjev.

192. člen

(1) Če služba družbenega knjigovodstva na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da je podana katera izmed okoliščin iz prvega odstavka 189. člena tega zakona, vloži po uradni dolžnosti predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom iz prvega odstavka 189. člena tega zakona.

(2) Glede vsebine predloga in prilog k predlogu iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja določba prvega odstavka 24. člena tega zakona.

(3) Za predlog iz prvega odstavka tega člena se šteje, da ga je vložil dolžnik.

193. člen

(1) Sklep o začetku postopka prisilne poravnave, izdan na predlog iz prvega odstavka 191. člena tega zakona ali na predlog iz prvega odstavka 192. člena tega zakona, se vroči tudi dolžniku.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 46. člena tega zakona je dolžan dolžnik v primeru, ko je predlog za začetek postopka vložil upnik ali služba družbenega knjigovodstva, predložiti načrt finančne reorganizacije v roku dveh mesecev šteto od dneva, ko prejme sklep o začetku postopka prisilne poravnave.

(3) O dolžnosti iz drugega odstavka tega člena pouči poravnalni senat dolžnika v sklepu o začetku postopka prisilne poravnave.

194. člen

Če dolžnik v roku dveh mesecev od dneva vložitve predloga oziroma v roku iz drugega odstavka 193. člena tega zakona ne predloži načrta finančne reorganizacije in v tem roku načrta ne predloži tudi nihče izmed upnikov, poravnalni senat zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave in začne po uradni dolžnosti stečajni postopek.

195. člen

Če poleg dolžnika predloži načrt finančne reorganizacije tudi kdo izmed upnikov, glasujejo upniki na naroku za prisilno poravnavo najprej o predlogu prisilne poravnave, vsebovanem v dolžnikovem načrtu finančne reorganizacije. Če dolžnikov predlog prisilne poravnave ni sprejet, opravi sodišče ne glede na določbo 57. člena tega zakona tudi glasovanje o predlogu prisilne poravnave, vsebovane v načrtu finančne reorganizacije, ki ga je pripravil upnik.

9.2. Končne določbe

196. člen

(1) Postopek prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se glede sestave sodišča, če so podani pogoji za skrajšani postopek, uporabijo določbe tega zakona.

197. člen

(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list SFRJ, št. 84/89), in neha veljati zakon o stečaju nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 1/87).

(2) Do 31. maja 1994 se za dolžnika po tem zakonu šteje tudi oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti po obrtnem zakonu.

(3) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati določbe 22. člena zakona o finančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 10/89, 26/89, 35/89, 58/89, 79/89, 87/89 in 61/90).

198. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji /ZPPSL-A/ (Uradni list RS, št. 39/97 z dne 30.06.1997) ima naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

(1) Postopek stečaja, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(2) Postopek prisilne poravnave, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona in je rok za vložitev načrta finančne reorganizacije iztekel pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

35. člen

(1) 14. in 15. člen tega zakona pričneta veljati šest mesecev po uveljavitvi predpisov iz 15. člena tega zakona.

(2) Če oseba, ki opravlja funkcijo upravitelja prisilne poravnave ali stečajnega oziroma likvidacijskega upravitelja do izteka roka iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, oziroma je takšna zahteva zavrnjena, se smiselno uporablja 15. člen tega zakona (peti in šesti odstavek 78.c člena).

(3) Minister, pristojen za pravosodje, lahko pri odločanju o zahtevi iz prejšnjega odstavka zahtevo zavrne tudi, če ugotovi, da obstajajo razlogi iz 15. člena tega zakona (prvi odstavek 78.c člena).

(4) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz 15. člena tega zakona v 60 dneh od uveljavitve tega zakona in imenuje komisijo iz 15. člena tega zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona; minister, pristojen za delo, pa izda predpis iz 1. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.

(5) Ne glede na določbe zakona pooblaščena oseba dolžnika, ki je odgovorna za stečaj ali prisilno poravnavo, vsaj pet let od uvedbe stečajnega postopka ali prisilne poravnave nad dolžnikom ne more ustanoviti nove pravne osebe ali prevzeti enakih pooblastil v drugi pravni osebi, kot jih je imela v pravni osebi – dolžniku.

36. člen

(1) Upravičenci iz zakona o denacionalizaciji, ki so v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu z 11. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odločba US in 1/96) – (v nadaljnjem besedilu: ZLPP) pravočasno zavarovali svoje zahtevke, imajo v podjetjih z družbenim kapitalom po definiciji iz 3. člena ZLPP, nad katerim je uveden stečajni postopek in imajo v teh podjetjih pravočasno zavarovan zahtevek za denacionalizacijo poseben status v stečajnem postopku.

(2) Kadar imajo upravičenci iz prejšnjega odstavka zavarovan zahtevek na sredstvih (stvareh) podjetja, nad katerim je uveden stečajni postopek, se ta sredstva popišejo in izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na Sklad Republike Slovenije za razvoj, ki jih mora uporabljati kot dober gospodar, v primeru iz drugega odstavka 13. člena ZLPP pa se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso.

(3) Kadar imajo upravičenci iz prvega odstavka tega člena zavarovan zahtevek na lastninskem deležu na družbenem kapitalu podjetja, nad katerim je uveden stečajni postopek, se po razdelitvi sredstev, ki ostanejo po popolnem poplačilu upnikov v skladu s 168. členom zakona sorazmerni del, ki ga ima upravičenec zavarovanega v kapitalu podjetja, prenese na Sklad Republike Slovenije za razvoj, ki ga po pravnomočni odločbi o denacionalizaciji nakaže upravičencu, če pa je zahtevek za denacionalizacijo v celoti ali delno zavrnjen, pa ta del postane last Sklada Republike Slovenije za razvoj, kot tudi preostali nerazdeljeni del stečajne mase.

37. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih potrebščin /ZNIDC/ (Uradni list RS, št. 01/99 z dne 09.01.1999) ima naslednjo končno določbo:

2. člen

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji /ZPPSL-B/ (Uradni list RS, št. 52/99 z dne 30.06.1999) ima naslednji končni določbi:

8. člen

Vsa obvestila organizacije, ki opravlja za dolžnika posle plačilnega prometa, po določbi tretjega odstavka 3. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 8/96 – odločba US in 39/97) postanejo z dnem uveljavitve tega zakona brezpredmetna.

9. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike.Zakon o delovnih razmerjih /ZDR/ (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15.05.2002) ima naslednjo končno določbo:

246. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003.Zakon o zemljiški knjigi /ZZK-1/ (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18.06.2003) ima naslednjo končno določbo:

Uveljavitev zakona

250. člen

Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


oglasno sporočilo