Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 26.5.2008

SLUŽBENO VOZILO UPORABLJA ZAPOSLENI

 SLUŽBENO VOZILO UPORABLJA ZAPOSLENI
 
 
ZDoh-2 področje uporabe službenih vozil v privatne (zasebne) namene ureja v 39., nekoliko bolj podrobno pa v 43. členu. Zapisane določbe, vezane na uporabo službenih vozil v privatne namene, se v ničemer ne razlikujejo od določb, ki jih je za to področje urejal stari ZDoh-1, ki je veljal do konca leta 2006.
 
V skladu s prvim odstavkom 39. člena ZDoh-2 je boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Boniteta v skladu z navedeno definicijo vedno predstavlja prejem ugodnosti izključno v naravi (in ne v denarju). Dohodek, prejet v denarju, v skladu s prvim odstavkom 39.člena ZDoh-2 ne more predstavljati bonitete, ampak lahko predstavlja le kako drugo vrsto dohodka iz delovnega razmerja (npr. drugi denarni prejemek). Naslednja, prav tako pomembna značilnost bonitet je, da je o njej možno govoriti le v primeru, ko obstaja pogodbeni odnos delodajalec - delojemalec, torej gre za sklenjeno delovno razmerje. Bonitete so namreč ena od vrst dohodkov iz delovnega razmerja, slednje pa posameznik lahko prejeme le, če tako delovno razmerje obstaja. Kjer delovno razmerje ni sklenjeno, pri prejemu ugodnosti ne moremo govoriti o prejemu bonitete, ampak gre za prejem nekih drugih dohodkov, ki se ne uvrščajo v poglavje o dohodkih iz delovnega razmerja.
Edina izjema je primer zasebne uporabe službenega vozila s strani poslovodje (direktorja), ko ta nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ampak je z družbo sklenil pogodbo o poslovodenju. Po izrecni opredelitvi ZDoh-2 iz prve točke drugega odstavka 37. člena, se dohodek prejet na tej podlagi všteva med dohodke iz zaposlitve, s tem pa je njegov davčni status na las podoben plači.
 
V primeru  uporabe službenega vozila s strani zaposlenega v družbi v privatne namene, predstavlja taka uporaba prejem ugodnosti v obliki bonitete, od slednje pa je potrebno plačati davek.
ZDoh-2 za primere vrednotenja bonitet v 43. členu določa, da se vrednost bonitete ugotovi na podlagi tržne cene prejete ugodnosti. Ta določba predstavlja splošno in univerzalno pravilo, ki pa ne velja za primer zasebne uporabe službenih vozil. Za uporabo službenega vozila v zasebne namene je potrebno upoštevati drugi odstavek 43. člena.
V skladu z drugim odstavkom 43. člena Zdoh-2 v primeru, ko delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, se v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila.
 
Boniteto je vedno dolžan obračunati delodajalec, saj je on tisti, ki se v skladu s pravili ZDavP-2 šteje za izplačevalca dohodkov, za katerega velja pravilo, da je dolžan obračunati in odtegniti davek od tistih dohodkov, ki jih je izplačal.  
V zakonskem tekstu je tudi besedna zveza ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, kar pomeni, da je z vidika dohodnine in obračuna bonitete, povsem nepomembno, kako je delodajalec vozilo pridobil in koliko je, če sploh je, za to pridobitev plačal. To v nobenem primem ne vpliva na višino bonitete in s tem tudi ne na višino davčne obveznosti iz naslova obračuna dohodnine.
 
Kaj predstavlja nabavno vrednost vozila. To je cena, po kateri je bilo vozilo nabavljeno. Pri tem pa ni pomembno, kdo je dejansko vozilo kupil, kot na primer lizing hiša, družba, druga družba pogodbeni partner ali nekdo tretji. Povsem vseeno je torej, kdo je vozilo pridobil, ključno je, kdo ga je zagotovil posamezniku, in kakšno nabavno vrednost to vozilo ima
Vrednotenje uporabe službenega vozila v privatne namene poteka glede na konkretno leto uporabo vozila, boniteta pa se bo obračunava mesečno. To pomeni, da v primeru, ko nekdo začne z zasebno uporabo vozila 28. v mesecu (npr. 28. maja), je potrebno temu posamezniku boniteto zaradi zasebne uporabe službenega vozila obračunati že v mesecu, ko je vozilo pričel uporabljati (torej v mesecu maju).
 
Boniteta se ugotavlja v višini 1,5 % nabavne vrednosti vozila. Ugotavljanje vrednosti službenega vozila, ki se uporablja tudi v privatne namene in za katerega se izračunava boniteta, je za potrebe izračunavanja te bonitete določena po posameznih letih. Boniteta je celo leto uporabe enaka (mesečno se ne spreminja). Na vrednotenje bonitete tudi ne vpliva način pridobite osebnega vozila. V primeru nakupa vozila ali finančnega najema z nabavno vrednostjo vozila razpolaga lastnik vozila sam, v primeru poslovnega najema pa nabavno vrednost vozila sporoči leasingodajalec. V vseh primerih pa je osnova za izračun bonitete nabavna vrednost vozila.
 
Kaj vpliva na povečanje zneska bonitete
V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZDoh-2 se v primerih, ko gorivo za privatne vožnje zagotovi delodajalec, davčna osnova (znesek bonitete) poveča za 25 %. Kar  pomeni, da zaposleni, ki službeno vozilo uporablja tudi v privatne namene, stroške goriva pa mu v celoti krije delodajalec, ugotavlja boniteto v dejanski višini 1,875 % od nabavne vrednosti vozila, ki ga uporablja. Plačano gorivo namreč predstavlja še neko dodatno ugodnost, zato je potrebno boniteto iz naslova uporabe osebnega motornega vozila povečati za 25 %, kar lahko opravimo kar preko izračuna 1,875 % od nabavne vrednosti vozila oziroma od vrednosti, ki sovpada z dejanskim letom uporabe.
 
Kaj vpliva na zmanjšanje zneska bonitete
V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZDoh-2 se v primerih, ko delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, nabavna vrednost vozila, zmanjša za 50 %. To pomeni, da se v primeru, ko je število mesečnih privatno prevoženih kilometrov manjše od 500, boniteta izračuna od nabavne vrednosti, ki je manjša za polovico od prej predstavljene (prvotne) vrednosti. S tem je davčna obravnava v primerih, ko je število privatno prevoženih kilometrov nižje od 500, ugodnejša. V kolikor je privatno prevoženih kilometrov v nekem mesecu več kot 500, npr. 503 je boniteta povsem enaka, kot če bi jih bilo npr. 5.000, torej se izračuna po pravilu 1,5 % od nabavne vrednosti vozila. Pri tem pa opozarjamo še na dejstvo, da se v skladu z mnenjem DURS vožnja z dela in na delo šteje kot privatno opravljena vožnja, to pa pomeni, da je kvota 500 km za zasebne namene relativno hitro izpolnjena.
ZDoh-2 omogoča znižanje bonitete tudi v primerih, ko delavec za uporabo vozila v privatne namene plačuje uporabnino. Boniteta se zniža za zneske plačane uporabnine, velja pa opozorilo, da je od bonitete možno odšteti le zneske, plačane na podlagi pogodbe, ki omogoča uporabo vozila v zasebne namene, plačilo pa je pogoj za tako uporabo. Torej, plačana uporabnina bo znižala boniteto le, če bo plačilo predstavljalo pridobitev pravice do uporabe tega vozila (in ne katere druge pravice).
 
V Uredbi o povračilih stroškov, nastalih z delom, ki velja od 01. 01. 2007 dalje, je določeno, da v primeru, ko ima posameznik pravico do uporabe službenega vozila v zasebne namene, pri tem pa mu tudi gorivo za zasebne vožnje zagotavlja delodajalec, ta posameznik ne more prejeti povračila stroškov prevoza na in z dela, kot neobdavčen dohodek.
 
Torej če ima posameznik službeno vozilo in ga lahko uporablja tudi v zasebne namene je z vidika možnosti izplačila povračila prevoza na in z dela potrebno preveriti, kako je s kritjem stroškov goriva. Če vse gorivo krije delodajalec, je jasno, da posamezniku stroški prevoza na in z dela sploh niso nastali, zato jih tudi ne more dobiti povrnjenih kot neobdavčen dohodek. V kolikor pa posameznik gorivo za privatne poti plačuje sam, pa je jasno, da so mu v zvezi s prevozom na iz dela nastali stroški, ki jih mora dobiti povrnjene kot povračilo stroškov za prevoz na in z dela.


V nadaljevanju sledi: SLUŽBENO VOZILA UPORABLJA OSEBA, KI V DRUŽBI NI ZAPOSLENA


Barbara Fekonja, univ. dipl. ekon.
davčna svetovalka
EUDAVKI d.o.o.
oglasno sporočilo