Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 29.1.2008

Predlog Zakona o sodnih taksah

EVA: 2006-2011-0005
Številka: 00720-31/2007/12
Ljubljana, 27.12.2007




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 152. redni seji dne 27.12.2007 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SODNIH TAKSAH,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje,
- Robert Marolt, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje,
- Leon Petrevčič, generalni direktor, Ministrstvo za pravosodje.




mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR




PRILOGA: 1


PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2006-2011-0005




Predlog zakona o sodnih taksah (ZST-1)



I. UVOD


1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Zakon o sodnih taksah, ki je začel veljati 6. 1. 1979, je bil do sedaj desetkrat noveliran (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79, 36/83, 46/86, 34/88 in 1/90 ter Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 35/98 - odločba US, 50/98 - odločba US, 70/00, 29/01 - odločba US, 46/01 - odločba US, 93/01, 16/02 - odločba US, 99/02 - odločba US, 73/03 - odločba US, 121/03). Ker je v času od njegove uveljavitve nastala Republika Slovenija kot samostojna država, je ustrezno pripraviti nov zakon, ki bi se uveljavil kot predpis nove države.

Eden glavnih razlogov za sprejem novega zakona, ki bi pomenil sistemsko spremembo ureditve sodnih taks in ne le manjšo spremembo ali nadgradnjo do sedaj veljavnega zakona, je čim hitrejša in učinkovitejša realizacija skupnega državnega projekta odprave sodnih zaostankov, imenovanega Projekt Lukenda. V operativnem delovnem načrtu Projekta Lukenda iz decembra 2005 je kot eden od ukrepov za povečanje učinkovitosti sodstva in s tem odprave sodnih zaostankov navedena sprememba na področju sodnih taks in povprečnin. V ta namen predlog novega Zakona o sodnih taksah med drugim določa enkratno plačilo takse za postopek na posamezni stopnji, kar pomeni zmanjšanje števila postopkov plačevanja in preverjanja plačanih taks ter s tem pospešitev postopka, pa tudi spodbudo k racionalnejšemu sprožanju postopkov. Pri tej in številnih drugih novostih se predlog novega Zakona o sodnih taksah zgleduje po tistih primerjalnopravnih ureditvah sodnih taks, ki izhajajo iz podobnega pravnega sistema, kot ga imamo v Republiki Sloveniji. To sta predvsem nemška in avstrijska ureditev sodnih taks.

Razlog za sprejem novega Zakona o sodnih taksah je tudi uskladitev taksnega predpisa z obstoječo zakonodajo. Na področju uskladitve z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo in 52/07, v nadaljevanju ZPP) predlog novega zakona na novo določa takso za tožbo za razveljavitev sodne poravnave in takso za postopek o predlogu za dopustitev revizije, upošteva pa tudi novosti predloga novele ZPP na področju taksnih oprostitev. Predlog novega Zakona o sodnih taksah se usklajuje z Zakonom o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) v tem, da določa takso za revizijo kot izredno pravno sredstvo, ki ga je na novo uvedel ZUS-1. Dalje predlog novega Zakona o sodnih taksah odpravlja določbe o taksah v sporih v zvezi s stanovanjskim razmerjem, stanovanjsko ali podstanovalsko pogodbo, ki ob upoštevanju Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 in 47/06) niso več aktualne. Z opustitvijo določitve taks za vpis v sodni register predlog novega Zakona o sodnih taksah sledi ureditvi Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94, 31/00, 91/05, 42/06, 33/07 in 93/07). Z določitvijo nekaterih novih taks v postopkih prisilne poravnave ter različnih vrst stečaja predlog novega Zakona o sodnih taksah upošteva ureditev po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07), z določitvijo nekaterih novih taks v izvršilnem postopku pa se usklajuje z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo in 93/07). Končno vsebuje predlog novega Zakona o sodnih taksah tudi manjšo terminološko uskladitev z Zakonom o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).

Na pobudo Ministrstva za javno upravo predlog novega Zakona o sodnih taksah uresničuje ukrep odprave administrativnih ovir št. 25/07, ki se nanaša na poenostavitev plačevanja sodnih taks.


2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Ključni cilji nove ureditve v predlogu zakona so naslednji:
- spodbujanje racionalnejšega sprožanja sodnih postopkov, pri čemer je upoštevano načelo, da morajo biti sodne takse določene v takih mejah, da ne odvračajo posameznikov od uveljavitve sodnega varstva;
- spodbujanje hitrejšega in bolj tekočega poteka sodnih postopkov;
- spodbujanje strank k sklepanju sodnih poravnav in k drugim oblikam predčasnega zaključka sodnega postopka;
- poenostavitev plačevanja sodnih taks z odpravo dolžnosti dokazovanja plačane sodne takse s strani taksnega zavezanca.
Uresničevanje naštetih ciljev bo pripomoglo k zmanjševanju sodnih zaostankov, ki je eden osnovnih ciljev številnih zakonodajnih sprememb v obdobju zadnjih dveh let.

Najpomembnejša načela, ki jim sledi predlog zakona:
- načelo enkratne enotne takse za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče;
- načelo, po katerem takso za postopek plača predlagatelj na začetku postopka;
- načelo, po katerem plačniku takse ni potrebno dokazovati plačila takse;
- načelo pospešitve postopka;
- načelo vrnitve preveč plačane takse po uradni dolžnosti.

Poglavitne rešitve predloga zakona:

Predlog zakona vsebuje številne vsebinske in oblikovne novosti. Glavne vsebinske novosti izhajajo iz zgoraj navedenih načel.

Predlog zakona načeloma določa, da se za postopek na posamezni stopnji plača enkratna taksa za postopek, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, ni pa več posebnih taks za vloge in posebnih taks za sodne odločbe. S tem se spodbuja potencialne predlagatelje postopkov, da sprožajo postopke bolj premišljeno, hkrati pa se jih s predlagano ureditvijo ne odvrača od uveljavljanja sodnega varstva, saj predlog zakona v ničemer ne posega v načelo plačila oziroma povračila stroškov po uspehu, kot ga za razmerje med strankami določajo procesni zakoni. Poleg tega predlog zakona za vsak postopek posebej določa, kolikšen del že plačane sodne takse se vrne, če pride do poravnave ali če se postopek na drug način predčasno konča. Vendar pa je v določenih primerih poleg omenjene enotne takse za postopek potrebno plačati še nekatere manjše takse, povezane z dodatnimi opravili sodišča v tem postopku. To so npr. taksa za sklenitev sodne poravnave, pri kateri vrednost predmeta poravnave presega vrednost predmeta postopka, taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov, taksa za sklep o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za izločitev, če je iz vsebine zahteve za izločitev razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča, takse za postopke o posebnih pritožbah, takse za začasno pravno varstvo ipd.

Takso za postopek je načeloma dolžan plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. V nekaterih primerih, kjer to načelo glede na naravo postopka ne more veljati, pa predlog zakona zavezanca za plačilo takse določa drugače. V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, in v postopku o prekrških mora plačati takso storilec kaznivega dejanja oziroma storilec prekrška, kateremu je bila pravnomočno izrečena ali odpuščena kazenska sankcija oziroma sankcija za prekršek. Zavezanec za plačilo takse je posebej določen še v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave in postopku za določitev odškodnine na prvi stopnji, kjer predlog zakona sledi ureditvi v prejšnjem Zakonu o sodnih taksah. Predlog novega zakona vsebuje vse določbe v zvezi z zavezanci za plačilo takse v 3. in 4. členu in ne več tako kot prejšnji zakon deloma v normativnem in deloma v tarifnem delu.

Taksna obveznost za postopek v večini primerov nastane ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, plačati pa jo je treba po prejemu plačilnega naloga, ki ga taksnemu zavezancu izroči ali pošlje sodišče ob nastanku taksne obveznosti. Predlog zakona določa nekaj izjem od načela nastanka taksne obveznosti na začetku postopka, ki izhajajo iz narave posameznih postopkov. Večina teh izjem je urejenih vsebinsko enako kot v prejšnjem zakonu, le da so v predlogu novega zakona vse zbrane v 5. členu, v prejšnjem zakonu pa so določene deloma v normativnem in deloma v tarifnem delu. Najpomembnejša novost med navedenimi izjemami je določitev nastanka taksne obveznosti v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter v postopku o prekrških. V teh dveh postopkih nastane taksna obveznost ob pravnomočnosti odločbe, s katero izreče sodišče kazensko sankcijo ali sankcijo za prekršek oziroma v kateri kazen ali kazensko sankcijo storilcu kaznivega dejanja ali prekrška odpusti.

Tako kot prejšnji zakon tudi predlog zakona nekatere takse določa glede na vrednost predmeta postopka. V ta namen v normativnem delu nekoliko obširneje kot prejšnji zakon določa načine, na katere se v posameznih vrstah postopkov določa vrednost spornega predmeta oziroma predmeta postopka. Ko je v posameznem primeru določena vrednost predmeta postopka, poteka izračun takse, ki jo je potrebno plačati, na naslednji način:
- v ustrezni tabeli, ki se nahaja v prilogi 1 ali 2, je potrebno pri izbrani vrednosti predmeta poiskati višino takse s količnikom 1,0;
- znesek takse, kot izhaja iz tabele in ima količnik 1,0, je potrebno pomnožiti s količnikom, ki je v tarifnem delu zakona določen za ustrezen postopek oziroma dejanje sodišča.
V prilogi 1 in 2 so navedene takse s količnikom 1,0 pri različnih vrednostih predmeta postopka, kot izhajajo iz tabel v 16. in 17. členu. Ker pa so v prilogi 1 navedene le takse do vrednosti predmeta 500.000 eurov, v prilogi 2 pa do vrednosti predmeta en milijon eurov, je potrebno pri višjih vrednostih predmeta postopka takse s količnikom 1,0 izračunati iz tabele v 16. ali 17. členu. Tabela v 16. členu določa takse v postopkih s spornim, tabela v 17. členu pa takse v postopkih z nespornim značajem. Ker so v postopkih z nespornim značajem vrednosti predmeta praviloma precej višje kot v spornih postopkih, so takse s količnikom 1,0 v nespornih postopkih pri isti vrednosti predmeta postopka nižje kot v spornih postopkih (da ne bi bile takse v nespornih postopkih nesorazmerno visoke). Vendar pa so tudi v nekaterih nespornih postopkih vrednosti predmeta primerljive z vrednostmi v spornih postopkih, zato se tudi takse v teh nespornih postopkih odmerjajo po tabeli iz 16. člena, ki določa takse v spornih postopkih. Pri teh nespornih postopkih je v tarifnem delu posebej navedeno, da se taksa odmeri po tabeli iz 16. člena (to so postopek za določitev odškodnine, postopek za cenitev in prodajo stvari ter postopek v zvezi z ustanovitvijo ali delitvijo sklada za omejitev odgovornosti ladjarja).

Predlog zakona določa, da v primeru, če je bila sodna taksa plačana z ustrezno sklicno številko, po izvršenem plačilu takse taksni zavezanec ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu. Ta določba predstavlja realizacijo ukrepa odprave administrativnih ovir št. 25/07, za katerega je dalo pobudo Ministrstvo za javno upravo. Pobuda je bila podana, ker pri elektronskem načinu plačevanja sodnih taks nekatera sodišča zahtevajo od plačnika posebno potrdilo banke, pri kateri je bilo plačilo opravljeno, da je bila transakcija izvedena. S tem se izniči enostavnost in učinkovitost elektronskega plačevanja sodnih taks. Poleg tega so v skladu s prejšnjim zakonom pri plačilu takse z gotovino stranke dolžne dostavljati sodišču originalni odrezek plačilnega naloga. Glede na to, da imajo sodišča vpogled na svoje prehodne podračune, na katere se plačujejo sodne takse, predlog novega zakona odpravlja dolžnost plačnika takse, da sodišču dostavi dokazilo o plačilu. Plačilo takse je dolžno ugotoviti oziroma preveriti sodišče. Navedeno pa velja le ob predpostavki, da je bila sodna taksa plačana s sklicno številko, navedeno v plačilnem nalogu ali dodeljeno predhodno. Navedba sklicne številke ob plačilu takse torej nadomešča dokazovanje plačila takse s strani plačnika takse. Izjemo predstavlja plačilo takse za sodne prepise in druga dejanja, ki jih sodišče opravi neposredno po tem, ko jih stranka zahteva. V teh primerih predlog zakona določa plačilo takse neposredno pri sodišču brez plačilnega naloga, stranka pa mora plačilo takse dokazati s potrdilom o opravljenem plačilu.

Predlog zakona sledi načelu pospešitve postopka z določitvijo različnih taks zaradi krivdnega zavlačevanja postopkov ter taks za sklepe o zavrženju ali zavrnitvi neutemeljeno postavljenih zahtev za izločitev, ki očitno merijo na zlorabo tega instituta. Osnovna taksa zaradi krivdnega zavlačevanja sodnih postopkov je določena v 33. členu predloga zakona. V skladu s to določbo lahko sodišče naloži stranki ali udeležencu v postopku posebno takso zaradi krivdnega zavlačevanja postopka. V procesnih zakonih je sicer določeno, da mora navedena oseba plačati stroške, ki so nastali zaradi njenega krivdnega zavlačevanja postopka, predlog Zakona o sodnih taksah pa za te primere določa še plačilo posebne takse. Določba ima predvsem preventivno funkcijo, če pa stranka vendarle krivdno zavlačuje postopek, ta taksa predstavlja povračilo za dodatne stroške, ki so nastali sodišču zaradi daljšega postopka. K poenostavitvi in s tem pospešitvi postopka bo pripomoglo tudi načelo, po katerem se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa. V primeru neplačila takse bo potrebno sodišču voditi postopek izterjave le zoper eno in ne več zoper dve stranki, ker ni več takse za odgovor na tožbo. Poleg tega bo to načelo preprečilo tožniku, ki tožbo izgubi, da bi se izogibal plačilu takse za sodno odločbo.

Predlog zakona določa vrnitev preveč plačane takse po uradni dolžnosti. Sodišču so namreč neposredno znana dejstva, na podlagi katerih ima stranka pravico do vrnitve takse, zato je smiselno, da sodišče tudi odloči o tej pravici po uradni dolžnosti, po možnosti neposredno po nastanku te pravice.

Predlog zakona na novo določa takse v kazenskem postopku in postopku o prekrških. V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, in v postopku o prekrških se takse na vseh stopnjah odmerjajo glede na pravnomočno izrečeno ali odpuščeno kazensko sankcijo oziroma sankcijo za prekršek. Te takse so podrobneje predstavljene v obrazložitvah k posameznim členom oziroma tarifnim številkam, ki se nanašajo na te takse.

Predlog zakona ne določa najvišjega zneska takse pri vsaki taksi posebej, temveč omejuje višino taks s splošno določbo, da znaša vrednost predmeta v postopkih, za katere se takse odmerjajo po tabeli iz 16. člena, največ 30 milijonov eurov, vrednost predmeta v postopkih, za katere se takse odmerjajo po tabeli iz 17. člena, pa največ 60 milijonov eurov. To pomeni, da znaša najvišja taksa s količnikom 1,0 v prvih postopkih 60.975 eurov, v drugih postopkih pa 18.536 eurov. Ta takso je potrebno pomnožiti še z ustreznim količnikom, da dobimo znesek takse za plačilo v konkretnem primeru. Prejšnji zakon pa kot najvišjo takso določa takso v višini 20.000 točk (1.642 eurov), ki jo je v nekaterih primerih potrebno pomnožiti s faktorjem 2,5, da dobimo znesek taks, ki jih je potrebno plačati v celotnem postopku (4.105 eurov). Glede na navedeno so takse, določene v predlogu novega zakona, po višini težko primerljive s taksami v prejšnjem zakonu. Primerjati jih je mogoče le v območjih do zgornjih omejitev po prejšnjem zakonu, pri višjih vrednostih predmeta postopka pa takse postanejo medsebojno neprimerljive.

Splošno izhodišče za določanje višin sodnih taks v celotnem predlogu zakona je, da sodne takse v povprečju ostajajo enako visoke kot v prejšnjem zakonu in sicer pri tistih vrednostih predmeta postopka, ki so nižje od vrednosti predmeta, pri kateri je bil v prejšnjem zakonu pri posamezni vrsti postopka določen najvišji znesek takse (limit). Osnovo za določitev obeh novih lestvic sodnih taks po 16. in 17. členu predloga zakona predstavljata nemški Zakon o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz, v nadaljevanju GKG) in Kostenordnung (v nadaljevanju KostO). Navedena nemška predpisa pri nižjih vrednostih predmeta postopka določata precej nižje, pri višjih vrednostih predmeta postopka pa precej višje takse, kot so določene v prejšnjem slovenskem Zakonu o sodnih taksah. S tem se višina taks precej bolj prilagaja vrednosti predmeta postopka, kar predstavlja pravičnejšo ter s tem ustreznejšo ureditev.

Tako se bodo npr. takse pri petih najnižjih vrednostih spornega predmeta v pravdnem postopku v povprečju znižale za 30%, najnižja sodna taksa pa bo celo za več kot 50% nižja od najnižje takse po prejšnjem zakonu, pri čemer se kot vrednost točke po prejšnjem zakonu upošteva znesek 0,0821 eura (ta vrednost točke bo začela veljati 1.1.2008). V pravdnem postopku na prvi stopnji so torej takse po predlogu zakona pri mejnih vrednostih spornega predmeta do mejne vrednosti 185.000 eurov, kjer je po prejšnjem zakonu določen limit, povprečno enako visoke kot v prejšnjem zakonu, hkrati pa znašajo po višini povprečno 66% nemških taks. Pri vrednostih spornega predmeta nad 185.000 eurov pa se takse po predlogu zakona povečujejo vse do zneska 182.925 eurov (to je taksa s količnikom 3,0, ki je določen za pravdni postopek na prvi stopnji).

Takse v zapuščinskem postopku na prvi stopnji so v predlogu zakona pri mejnih vrednostih predmeta postopka do mejne vrednosti 70.000 eurov, kjer je po prejšnjem zakonu določen limit, povprečno za 17% nižje kot po prejšnjem zakonu, hkrati pa trikrat višje od istovrstnih nemških taks, določenih v KostO. Pri vrednostih predmeta postopka nad 70.000 eurov takse po predlogu zakona naraščajo počasneje kot nemške takse, tako da se pri vrednosti predmeta 930.000 eurov po višini izenačijo z nemškimi. Pri vrednostih predmeta nad 930.000 eurov pa znaša naraščanje taks po predlogu zakona približno 66% naraščanja nemških taks.

Predlog zakona taks ne določa več s točkami, temveč v eurih. Ta način je preglednejši in enostavnejši za uporabo.

Oblikovne novosti se nahajajo predvsem v tarifnem delu predloga zakona. Struktura tega dela je naslednja:
- pravdni postopek:
- redni postopek,

- postopek v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok,

- postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga,
- postopek o delovnih in socialnih sporih:
- postopek o socialnih sporih premoženjske narave,

- postopek socialnih sporih nepremoženjske narave in v individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave,

- posebne takse,
- postopki po Zakonu o izvršbi in zavarovanju,
- stečajni postopki, postopek prisilne poravnave in postopek prisilne likvidacije:

- stečajni postopek nad pravno osebo, postopek prisilne poravnave in postopek prisilne likvidacije,

- postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine,
- postopek v upravnem sporu:

- postopek v upravnem sporu in postopki za sodno varstvo po Zakonu o trgu finančnih instrumentov, Zakonu o zavarovalništvu, Zakonu o bančništvu in Zakonu o revidiranju,

- postopek v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva,
- kazenski postopek:
- kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti,
- kazenski postopek na zasebno tožbo, vstop oškodovanca kot tožilca v postopek,
- premoženjskopravni zahtevek,
- posebne takse v kazenskem postopku,
- postopek o prekrških:
- redni postopek,
- postopek o zahtevi za sodno varstvo,
- premoženjskopravni zahtevek,
- posebne takse v postopku o prekrških,
- nepravdni postopki:
- splošne določbe,
- zapuščinski postopek,
- sestava in hramba oporoke,
- postopek za določitev odškodnine,
- postopek za cenitev in prodajo stvari,
- delitveni postopek,
- postopek za ureditev meje in postopek za določitev nujne poti,
- overitev podpisov, pisave in prepisov,
- vpisi ladij v vpisnike, ustanavljanje sklada za omejitev odgovornosti ladjarja, pomorski protest,
- zemljiškoknjižni postopek,
- nepravdni postopki po Zakonu o gospodarskih družbah,
- posebni primeri:
- sodna potrdila, preslikave, izdajanje podatkov v elektronski obliki,
- izpiski iz javnih knjig,
- sodni pologi,
- pravna pomoč.

Vsak postopek ima svojo tabelo, v kateri so navedene posamezne takse. Vsaka taksa ima svojo številko, navedbo dejstev, zaradi katerih se odmeri, ter količnik za odmero ali fiksen znesek takse. Tabele s taksami so urejene tako, da so po skupinah razvrščene takse, ki se plačajo na posamezni stopnji.


3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN

Predlog zakona odpravlja zgornje omejitve višin sodnih taks v posameznih postopkih, zaradi česar se bodo takse, določene po vrednosti predmeta postopka, pri visokih vrednostih predmeta postopka zvišale. Poleg tega določa nekatere nove takse, ki bodo še dodatno povečale priliv v državni proračun.

Glede na to, da se s predlogom zakona določa plačilo enkratne takse za postopek in ni več posebnih taks za tožbo, odgovor na tožbo in sodno odločbo, bo potrebnih manj izterjav neplačanih taks, zaradi česar se bodo na tem področju stroški znižali.

Z ukinitvijo sodnih kolkov bodo javnofinančni prihodki iz sodnih taks višji za provizijo, ki jo imajo v veljavnem sistemu maloprodajalci sodnih kolkov, hkrati pa bo ukinitev kolkov povzročila tudi javnofinančne odhodke, saj bo potrebno izvesti javno naročilo za pridobitev blagajn na sodiščih ter zagotovitev modernih načinov plačevanja sodnih taks (POS terminali).

Na podlagi navedenega ocenjujemo, da predlog zakona ne bo imel finančnih posledic v smislu povečanih odhodkov iz proračuna. Ker so sodne takse prihodek Republike Slovenije, bodo finančne posledice za državni proračun na dohodkovni strani pozitivne narave.


4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona ne bo imel nobenih posledic za druga javna finančna sredstva.



5. DRUGE POSLEDICE ZAKONA

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način.

Sodne takse se plačujejo v postopkih pred sodišči Republike Slovenije. V predlogu zakona je določeno, da je v primerih, ko tako določa ustrezen procesni zakon, plačilo sodne takse procesna predpostavka, torej pogoj za izvedbo postopka. V ostalih primerih sodišče izpelje postopek, sodna taksa pa se v primeru neplačila prisilno izterja. Plačilo sodne takse je torej nadomestilo za delo sodišča v različnih postopkih. Ti postopki pa predstavljajo realizacijo ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen ustave) in ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen).

Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti.

Po predlogu zakona bo mogoče sodne takse plačati na več načinov: z gotovino, elektronskim denarjem ali z drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Posamezna sodna taksa se bo plačala le enkrat (na bančnem/poštnem okencu, prek klika ipd.).

Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve ...), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost.

Postopek plačila sodne takse bo zelo enostaven, v skladu s sodobnimi načini plačevanja. Strošek plačila sodne takse bo predstavljala provizija, ki se jo zaračuna pri posameznem načinu plačila. Predlog zakona odpravlja dolžnost plačnika takse, da sodišču dostavi dokazilo o opravljenem plačilu.

Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.

Za izvedbo samega postopka plačila sodne takse stranka ne bo potrebovala nobene dokumentacije, vedeti pa bo morala, kolikšen znesek takse naj plača. Ta znesek ji bo sporočilo sodišče na plačilnem nalogu, ki ji ga bo poslalo ali izročilo ob nastanku taksne obveznosti.
Predlog zakona opušča dolžnost stranke, da po izvršenem plačilu sodne takse sodišču dostavi potrdilo o opravljenem plačilu (realizacija ukrepa OAO št. 25/07). Izjema so le primeri plačila sodne takse neposredno pri sodišču.
V postopku odločanja sodišča o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse bo morala stranka predložiti sodišču le izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu. Če pa bo sodišče podvomilo v resničnost navedenih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju, bo po uradni dolžnosti pridobilo podatke iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig. Če se te uradne evidence, registri in javne knjige vodijo v informatizirani obliki, bo sodišče pridobilo podatke pri upravljavcu na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa (podrobneje je to določeno v četrtem odstavku 12. člena predloga zakona). S tem se za stranko olajšuje postopek vlaganja predlogov za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

Način plačevanja storitve, upravne takse ... (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).

Plačilo sodnih taks se po predlogu zakona lahko opravi z gotovino, elektronskim denarjem (klik/proklik) ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti (moneta).

Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka.

Plačilo sodnih taks se na portalu e-uprave nanaša na področje "država in družba", ni pa ustrezne rubrike glede življenjskega oziroma poslovnega dogodka.

Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka.
Sodne takse.

Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče.

Tako veljavni Zakon o sodnih taksah kot predlog novega zakona določata elektronsko plačilo kot enega izmed načinov plačevanja sodnih taks. V praksi je elektronsko plačilo sodnih taks na splošno mogoče prek klika/proklika, poleg tega pa je takso za vpogled ali overjeni izpisek prek elektronskega dostopa do zemljiške knjige mogoče plačati z moneto. Te možnosti bodo ostale tudi vnaprej.

Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov.

Ker se bodo sodne takse po predlogu zakona plačevale z uporabo enoznačne sklicne številke, bodo sodišča sama ugotavljala njihovo plačilo. Plačilo takse bo namreč razvidno iz izpisa stanja na prehodnem podračunu št. 845, na katerega se pri posameznem sodišču vplačujejo sodne takse.
Na novo je urejen postopek odločanja sodišča o predlogu za oprostitev, odlog ali obročnem plačilu sodne takse. Po veljavni ureditvi mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti številna dokazila. Po predlogu zakona pa bo stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložila le izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu. Če pa bo sodišče podvomilo v resničnost navedenih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju, jih bo po uradni dolžnosti preverilo. V ta namen bo pridobilo potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in ki se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če bo šlo za podatke, ki so davčna tajnost, jih bo sodišče pridobilo pri pristojnem davčnem organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Če se o teh podatkih vodijo evidence ali registri v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega dostopa do teh podatkov, jih bo sodišče pridobilo pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo področje davčne tajnosti. Sodišče bo dostopalo do teh podatkov z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča stranke ali njenih družinskih članov, po potrebi tudi enotne matične številke ali davčne številke, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve.




6. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST UREDITVE PRAVU EU


1. Nemčija

1.1. Splošno

V Nemčiji so sodne takse urejene v dveh predpisih. Zakon o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz - GKG), ki velja od 1. 7. 2004, določa sodne takse v postopkih s spornim značajem. Poleg taks določa tudi stroške, ki nastanejo v zvezi s temi sodnimi postopki. To so npr. stroški za sestavo in prepustitev dokumentov, poštni stroški, stroški vročitev, stroški za javna obvestila, za poslovanje sodnih oseb izven sodišča, za prevoz določenih oseb in živali ipd. Pravilnik o stroških (Kostenordnung - KostO), ki s številnimi spremembami velja že od leta 1937, pa se nanaša na takse in stroške v nepravdnih postopkih. Razlogi za tako ureditev so deloma tradicionalni, deloma stvarni:
- v nespornih postopkih so vrednosti predmeta postopka bistveno višje kot v spornih postopkih, zato morajo biti takse, ki se določajo po vrednosti predmeta postopka, v nespornih zadevah bistveno nižje glede na punktum kot v spornih zadevah;
- nepravdni postopki (npr. zemljiškoknjižni postopek) so veliko bolj podobni upravnemu, kot spornemu sodnemu postopku.

1.2. Sistematika GKG in KostO

GKG je razdeljen na dva dela. Prvi je normativni del, ki vsebuje 72 členov, razdeljenih v 9 oddelkov, drugi del pa predstavlja stroškovnik, v katerem so pod posameznimi številkami opisana dejstva, ki so podlaga za odmero takse oz. stroškov. KostO je zadnji stroškovni zakon v Nemčiji, ki še ni bil moderniziran, tako da pri njem še ni delitve na normativni in tarifni del.

1.3. Področje uporabe GKG in KostO

GKG določa takse za postopke pred rednimi sodišči (pravdni postopek, postopek o družinskih zadevah, stečajni postopek, prisilna dražba in prisilna uprava, kazenski postopek, postopek o prekrških, postopek izvrševanja kazni, nekateri gospodarski postopki), za postopke pred sodišči upravnega, finančnega in socialnega sodstva, pred sodišči za delovnopravne zadeve in za postopke pred državnimi tožilstvi. KostO pa določa takse za overitve, takse v nespornih družinskopravnih zadevah in zadevah življenjskega partnerstva, takse na področju sodnega registra, zemljiške knjige in v zapuščinskih zadevah.

1.4. Način določanja sodnih taks

Temeljno načelo GKG je enkratno zaračunavanje taks, ki pomeni, da se taksa za postopek na splošno in za odločitev na vsaki instančni poti glede vsakega dela spornega predmeta zaračuna le enkrat. V nasprotju s tem KostO določa plačilo takse za posamezna procesna dejanja.

1.5. Zapadlost sodnih taks in stroškov v plačilo, zavezanec za plačilo

GKG na splošno določa, da zapade sodna taksa v plačilo že z vložitvijo zahteve za pravno varstvo na sodišče ali s podajo ustrezne izjave na zapisnik. Od pomembnejših postopkov predstavljata izjemo kazenski postopek in postopek o prekrških, kjer zapadejo takse, ki bremenijo obsojenega obdolženca, v plačilo šele s pravnomočnostjo sodbe.

V začetni fazi postopka mora takso plačati tisti, ki zahteva pravno varstvo na sodišču. O tem, kdo in v kolikšnem obsegu je končni zavezanec za plačilo takse, pa odloči sodišče oz. v nekaterih primerih državno tožilstvo po končanem postopku na posamezni stopnji v skladu s ustreznim procesnim zakonom. Na splošno velja, da mora na koncu plačati stroške poražena stranka v sorazmerju s tem, v kolikšni meri je izgubila spor. V zvezi s stroški v ožjem pomenu besede (torej brez taks) velja, da mora tisti, ki je predlagal izvršitev procesnega dejanja, plačati predujem, ki zadostuje za kritje stroškov tega dejanja. Izjeme pri pogojevanju izvršitve procesnega dejanja s plačilom taks in stroškov veljajo v primeru, če je prosilcu odobrena oprostitev plačila stroškov postopka ali če je sam postopek takse prost.

Po KostO zapade sodna taksa v plačilo, ko sodišče opravi predlagano dejanje, ostali stroški pa takoj, ko nastanejo. Zavezanec za plačilo takse je predlagatelj postopka oziroma dejanja sodišča, če teče postopek po uradni dolžnosti, pa tisti, v čigar interesu teče postopek.

1.6. Določitev osnove za odmerjanje sodnih taks

Iz določb GKG izhaja, da mora stranka ob vložitvi zahteve za pravno varstvo na sodišče navesti vrednost spornega predmeta, na podlagi katere sodišče odmeri takso. Če predmet postopka ni določena denarna vsota v evrih ali če zakonsko ni določena njegova fiksna vrednost, določi začasno vrednost predmeta postopka sodišče s sklepom takoj, ne da bi zaslišalo stranke. V teh primerih se dokončna vrednost predmeta postopka določi kasneje, ko sodišče odloči o celotni zadevi. Istočasno sodišče odloči tudi o tem, katera stranka in v kakšni višini mora plačati takse in stroške postopka.

1.7. Izračun konkretne višine sodne takse

Osnova za konkretno odmero sodne takse je v večini primerov vrednost predmeta postopka. GKG zato vsebuje veliko določb o načinu ugotavljanja vrednosti spornega predmeta. Kjer pa vrednosti po teh pravilih ni mogoče ugotoviti, jo določi sodišče po prosti presoji glede na gospodarski interes tožnika. Fiksne takse (torej neodvisne od vrednosti spornega predmeta) so določene le v nekaterih stranskih zadevah ter v kazenskih in prekrškovnih postopkih.

V 34. členu GKG določa tabelo, po kateri se za posamezno vrednost predmeta postopka izračuna taksa s količnikom 1,0. Že narejene izračune taks s količnikom 1,0 za vrednosti predmeta postopka od 300 EUR do 500.000 EUR pa vsebuje priloga 2 na koncu GKG. Za konkreten izračun sodne takse v posameznem primeru je potrebno ta znesek iz priloge 2 pomnožiti s količnikom, navedenim poleg ustreznega dejstva iz stroškovnika, ki je osnova za zaračunanje takse in ki je oštevilčeno s svojo številko.

Na enak način se odmeri konkretna višina takse po KostO. Tudi KostO določa večino taks glede na vrednost predmeta postopka. V več členih določa način ugotovitve vrednosti predmeta postopka, nato pa se po tej vrednosti v skladu s tabelo iz 32. člena določi polna taksa (die volle Gebühr). Za vsak postopek ali dejanje sodišča je navedeno, kolikšen del te takse je potrebno plačati (die Hälfte der vollen Gebühr ipd.).

1.8. Plačilo takse kot procesna predpostavka

GKG določa, da je plačilo takse procesna predpostavka le, kadar tako določi Zakon o pravdnem postopku ali GKG. GKG v 12. členu določa, da se v civilnih pravnih sporih tožba vroči šele po plačilu takse za postopek. Če se tožbeni zahtevek poveča, se pred plačilom takse za postopek običajno ne sme izvršiti nobenega sodnega dejanja. To velja tudi na instanci s pravnim sredstvom. Nato pa GKG določa nekaj izjem od tega pravila. Kot zanimivost je potrebno omeniti, da za nasprotno tožbo plačilo takse ni procesna predpostavka. GKG dalje določa, da je plačilo takse procesna predpostavka za zasebno tožbo in pravna sredstva v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja na zasebno tožbo. Enako velja za stranskega tožnika (pojem stranskega tožnika ustreza slovenskemu pojmu oškodovanca kot tožilca). Tudi v kazenskem postopku plačilo takse ni procesna predpostavka za nasprotno tožbo. Plačilo takse pa ni procesna predpostavka v primerih oprostitve plačila stroškov postopka.

Plačilo takse v civilnem pravdnem postopku na drugi stopnji ni procesna predpostavka, postopek se kljub neplačilu takse nadaljuje. Najkasneje ko je pritožba utemeljena, sodišče določi vrednost postopka, izračuna takso in postopek se nadaljuje na enak način kot na prvi stopnji. Po potrebi se izpelje izvršba. Uspešnost tovrstnih izvršb je po posameznih deželah različna. V povprečju je uspešna v 90 - 95% primerov. Če pa pritožba ni v roku utemeljena, jo sodišče zavrže.

1.9. Razno

Z izjemo kazenskih in prekrškovnih postopkov je struktura sodnih taks po GKG pri večini spornih postopkov enaka. Izdelana je tako, da omogoča računalniško izračunavanje sodnih taks. Uradnik (Kostenbeamter) v poseben računalniški program vnese vrednost spora in ustrezno tarifno številko, program pa na podlagi teh dveh podatkov izračuna sodno takso. Ta program za računanje taks imajo samo sodišča. Njegovo izdelavo je financirala Deželna pravosodna uprava. Sicer pa je internetu dostopnih še nekaj drugih programov za izračunavanje sodnih stroškov.

V Nemčiji se sodne takse vračajo po uradni dolžnosti. Bilo bi nepravično, če bi morale stranke same zaprositi za vrnitev sodne takse, zato mora za vrnitev poskrbeti sodišče. Postopek vračila izpelje sodna pisarna, sodniki se s tem sploh ne ukvarjajo.

V kazenskih in prekrškovnih postopkih se takse za vse instančne stopnje odmerjajo glede na pravnomočno določeno kazensko sankcijo oziroma sankcijo za prekršek. Dokler sodba ni pravnomočna, ni mogoče zahtevati plačila takse, temveč je potrebno počakati do konca postopka na zadnji instanci. Takse se nato odmerijo pred prvostopenjskim sodiščem skupaj za prvo in drugo stopnjo, medtem ko se stroški postopka s pravnimi sredstvi pred zveznim sodiščem vedno določijo pri zveznem sodišču. Za izvršbo denarne kazni je pristojno državno tožilstvo, zato se sodne takse za kazenske postopke, v katerih so izrečene denarne kazni, določijo pri državnem tožilstvu. Denarne kazni izterja sodna blagajna. Če je poleg zaporne izrečena tudi denarna kazen, se denarna kazen pretvori v zaporno kazen in prišteje prvotni zaporni kazni.


2. Avstrija

2.1. Splošno

V Avstriji ureja sodne takse Zakon o sodnih taksah (Gerichtsgebührengesetz - GGG) z dne 27. novembra 1984. Nanaša se na vse sodne takse v postopkih pred sodišči, ne vsebuje pa določb o stroških postopka.

2.2. Sistematika in področje uporabe GGG

GGG je razdeljen na normativni in tarifni del. Normativni del se deli na šest oddelkov:
-V oddelku A se nahajajo splošne določbe o predmetu taks in nastanku taksne obveznosti, načinu plačila taks, načinu izračuna taks, zavezancih za plačilo taks in o taksnih oprostitvah.
- Oddelek B vsebuje posebne določbe o taksah v pravdnem in izvršilnem postopku in sicer v zvezi z določitvijo vrednosti spornega predmeta, ki je podlaga za odmero taks, določa pa tudi taksni pribitek za sospornike.
- Oddelek C določa način ugotavljanja vrednosti predmeta kot osnove za odmero taks in zavezance za njihovo plačilo v nekaterih drugih postopkih (stečajni, poravnalni, reorganizacijski postopek, zapuščinski postopek, zemljiškoknjižne zadeve ipd.).
- V oddelku D je urejeno vračilo taks ob spremembi taksne obveznosti.
- Oddelek E se nanaša na dolžnost plačila kazenske takse v primeru, če taksa, ki bi morala biti plačana z izročitvijo vloge, takrat ni bila plačana ali ni bila plačana v celoti, ali pa je bila izterjava neuspešna.
- Oddelek F določa, da za izterjavo sodnih in sodnoupravnih taks veljajo določbe zakona o sodni izterjavi iz leta 1962.

Tarifni del je razdeljen na sedem oddelkov:
- 1. oddelek se nanaša na takse v pravdnih postopkih. Vsebuje tabelo, v kateri so določeni pavšalni zneski taks za različne vrednosti spornih predmetov. V opombah je določeno, da je potrebno ustrezni znesek takse plačati v civilnih zadevah, ki se začnejo s tožbo in ne glede na to, ali se postopek vodi do konca. Za sodno poravnavo se plača polovični znesek takse. Če tožnik umakne tožbo pred njeno vročitvijo nasprotni stranki ali če se tožba zavrne od vsega začetka, se pavšalna taksa zniža na četrtino, preveč plačani znesek pa se vrne. Enako kot v Nemčiji je v pravdnem postopku na prvi stopnji potrebno plačati le navedeno pavšalno takso. Nato so posebej določeni zneski taks za različne vrednosti spornih predmetov v postopkih na drugi in tretji stopnji. Tudi v teh postopkih se plača enkratna pavšalna taksa, ki je na vsaki višji instanci višja.
Posebnost v zvezi s taksami na pravdnem področju predstavljajo nekateri postopki, ki urejajo zadeve med zakoncema. V teh postopkih so določene fiksni zneski taks, ki po višini naraščajo glede na instanco, ki jih obravnava.
- V 2. oddelku, ki določa takse v izvršilnih postopkih, so tako kot v 1. oddelku najprej navedeni pavšalni zneski taks za različne vrednosti predmeta postopka. Poleg teh pavšalnih taks se v izvršilnih postopkih ne plačujejo druge sodne takse; to velja tudi, če se vloži pravno sredstvo. Če se predlog umakne pred dovolitvijo izvršbe, se pavšalna taksa zniža na polovico, presežek pa se vrne. Enako velja, če se predlog umakne od samega začetka.
- V 3. oddelku so urejene takse v stečajnih, poravnalnih in reorganizacijskih postopkih.
- 4. oddelek se nanaša na nepravdne postopke. V skrbniških in zapuščinskih zadevah se takse plačujejo v procentih (tisočinkah) od vrednosti prisojenega oz. od čistega zapuščinskega premoženja. Poleg teh taks se ne plačajo druge sodne takse niti, če se vloži pravno sredstvo. Posebej so nato določene še takse za zemljiškoknjižne zadeve, zadeve registra podjetij in ladijskega registra, za overovitve in potrditve, da je listina javna ter za nekatere druge posle nepravdnega postopka.
- 5. oddelek ureja sodne takse v kazenskih postopkih na podlagi zasebnih tožb. Določene so fiksne takse za vloge: za predlog zasebnega tožilca za uvedbo kazenskega postopka je treba plačati 82 eurov, za ničnostno pritožbo 110 eurov in za ostale pritožbe 95 eurov. Poleg teh taks se v navedenih postopkih ne plačajo druge sodne takse. Izrecno je določeno, da je treba te takse plačati ne glede na izid kazenskega postopka.
- V 6. oddelku so določene takse za storitve sodne uprave in sicer v fiksnih zneskih (za potrdilo o pravu, ki velja v Avstriji, za predlog za vpis v seznam sodnih izvedencev in sodnih tolmačev ipd.).
- 7. oddelek vsebuje nekatere skupne določbe k prejšnjim delom. Med drugim določa takse za razne prepise in uradna potrdila, ki se izdajajo strankam, našteva pa tudi primere, ko sodnih taks za prepise in uradna potrdila ni treba plačati.

2.3. Način določanja sodnih taks

Tudi po GGG se plača enkratna taksa za postopek na posamezni stopnji. To je izrecno določeno pri posameznih tarifnih številkah (v pravdnem postopku na prvi drugi in tretji stopnji, v izvršilnem, stečajnem, poravnalnem in reorganizacijskem postopku, v nepravdnih postopkih in v kazenskem postopku na zasebno tožbo). V izvršilnem, stečajnem, poravnalnem in reorganizacijskem postopku in v nepravdnih postopkih se za postopek s pravnimi sredstvi takse sploh ne plačajo.

2.4. Zapadlost sodnih taks in stroškov v plačilo, zavezanec za plačilo

Sodne takse je potrebno plačati z izročitvijo vloge oz. z začetkom pisanja zapisnika, s katerim se začne postopek pred sodiščem. Tudi pri vseh drugih uradnih dejanjih nastopi dolžnost plačila sodnih taks z njihovim začetkom. Takso mora plačati tisti, ki predlaga opravo zadevnega sodnega postopka oz. dejanja.

2.5. Določitev osnove za odmerjanje sodnih taks

GGG vsebuje v delih B in C številna pravila v zvezi s tem, kako se določi osnova za odmero sodnih taks. Glede pravdnega in izvršilnega postopka v 14. členu določa, da je, v kolikor ni v nadaljevanju drugače določeno, odmerna osnova vrednost spornega predmeta v skladu z določbami 54. do 60. člena Jurisdikcijske norme (JN). Navedeni členi JN se nanašajo na določanje vrednosti v primerih plodov, obresti, pri več zahtevkih v isti tožbi, pri nadomestnem znesku namesto stvari, pri ugotovitvenih zahtevkih ipd. Nato pa tudi GGG vsebuje številna konkretna pravila glede ugotavljanja vrednosti spornega predmeta v različnih postopkih. Glede določenih sporov pa določa kar fiksne odmerne osnove (npr. 630 EUR v sporih v zvezi z nekaterimi najemnimi razmerji).

2.6. Izračun konkretne višine sodne takse

Avstrijski sistem je glede ugotavljanja konkretne višine sodne takse zelo enostaven. Ko je ugotovljena vrednost predmeta postopka, je potrebno le še pogledati v tarifo, kjer so določene konkretne višine sodnih taks v evrih za različne vrednosti predmeta postopka. To so t. i. pavšalne takse, ki se največkrat pojavljajo, poleg njih pa GGG določa tudi fiksne zneske taks in takse, določene v odstotkih od vrednosti predmeta postopka ali kakšne druge vrednosti (npr. taksa v višini 15% plače stečajnega upravitelja).

2.7. Plačilo takse kot procesna predpostavka

GGG ne vsebuje nobenega pravila v zvezi s tem, da bi bila dejavnost sodišča pogojena s plačilom sodnih taks. Določa le, da se taksa plača na začetku postopka ali druge dejavnosti sodišča in da je treba v primeru, če taksa ni plačana ali ni plačana v celoti, poleg manjkajoče takse plačati še 50% presežek neplačanega zneska. Presežek ne sme preseči 290 EUR.


3. Portugalska

3.1. Splošno

Na Portugalskem je v postopku sprejemanja nov Pravilnik procesnih stroškov, ki na enem mestu združuje določbe številnih do sedaj veljavnih predpisov, v katerih je urejeno plačevanje sodnih taks in stroškov.

3.2. Področje uporabe Pravilnika procesnih stroškov

Pravilnik procesnih stroškov določa pravila v zvezi s taksami in stroški v civilnih, kazenskih in ostalih sodnih postopkih, pa tudi v postopkih upravne, davčne in ustavne narave. Cilj tega pravilnika je namreč poenostavitev in poenotenje višin taks in stroškov, načinov njihovega plačila in njihove izterjave v vseh naštetih postopkih.

3.3. Način določanja sodnih taks, zapadlost sodnih taks in stroškov v plačilo, zavezanec za plačilo

V nasprotju z dosedanjim sistemom plačila sodnih taks v dveh delih v obliki začetne in nadaljevalne takse Pravilnik procesnih stroškov določa enotno plačilo ene sodne takse s strani vsakega procesnega udeleženca na začetku postopka. Sodna taksa namreč predstavlja protivrednost za sodne storitve, ki jo mora plačati vsak udeleženec v postopku.

3.4. Določitev osnove za odmerjanje sodnih taks

Takse po Pravilniku procesnih stroškov se določajo glede na vrednost predmeta postopka, hkrati pa se upošteva kompleksnost posameznega postopka. V posebno zahtevnih, občutljivih in podobnih primerih se višina takse ne določi po vrednosti predmeta, temveč glede na celovitost postopka. Za namen odmerjanja taks glede na vrednost predmeta postopka Pravilnik procesnih stroškov na novo določa več pravil za ugotavljanje vrednosti predmeta postopka.

2.6. Izračun konkretne višine sodne takse

Pravilnik procesnih stroškov vsebuje tabele, v katerih so takse določene glede na vrednost predmeta postopka.

2.7. Plačilo takse kot procesna predpostavka

Pravilnik procesnih stroškov določa plačilo takse kot procesno predpostavko. Na ta način se želijo izogniti številnim izvršbam neplačanih zneskov.

2.8. Razno

Pravilnik procesnih stroškov določa višje takse za tiste pravne osebe, ki na leto sprožijo najmanj 200 postopkov za izterjavo dolgov majhne vrednosti. Število začetih postopkov se ugotavlja vedno za preteklo leto. Ti postopki predstavljajo namreč več kot polovico vseh nerešenih zadev, s tem pa v veliki meri prispevajo k nastajanju sodnih zaostankov. Višja taksa v teh primerih je upravičena z načelom uravnoteženosti in proporcionalnosti s stroški zaostankov (kdor povzroča stroške sodnih zaostankov, jih mora kriti z višjimi taksami).



4. Prilagojenost ureditve pravu EU

Pravni red Evropske unije ne vsebuje posebnih usmeritev v zvezi z ureditvijo sistema sodnih taks za postopke pred sodišči držav članic. V tem smislu torej predlog zakona ni povezan s pravnim redom Evropske unije.



II. BESEDILO ČLENOV ZAKONA


I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Temeljna določba


Pred sodišči v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.

2. člen
Področje veljavnosti


Takse se plačujejo:
1. v pravdnem postopku,
2. v postopku o delovnih in socialnih sporih, razen če za posamezne vrste postopkov o delovnih in socialnih sporih zakon ne določa drugače,
3. v postopku izvršbe in zavarovanja, razen za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom,
4. v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave in v likvidacijskem postopku,
5. v postopku v upravnem sporu,
6. v kazenskem postopku,
7. v postopku o prekrških,
8. v nepravdnih postopkih,
9. v drugih primerih, ki jih določa ta zakon in taksna tarifa.

3. člen
Zavezanec za plačilo


(1) S tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače.

(2) Povprečna taksa v stečajnem postopku se šteje za dolg stečajne mase. To takso mora plačati stečajna upraviteljica oziroma stečajni upravitelj (v nadaljnjem besedilu: stečajni upravitelj).

(3) Povprečno takso za prisilno poravnavo plača tisti, v korist katerega je potrjena prisilna poravnava.

(4) Takso za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti mora plačati tisti, zoper katerega je izdana začasna odredba.

(5) V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora plačati takso obdolženka oziroma obdolženec (v nadaljnjem besedilu: obdolženec), ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena. Pri vstopu oškodovanke kot tožilke oziroma oškodovanca kot tožilca (v nadaljnjem besedilu: oškodovanca kot tožilca) v postopek mora ob vstopu v postopek plačati takso oškodovanec kot tožilec. Če je v tem postopku obdolžencu pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je kazen pravnomočno odpuščena, mora doplačati takso obdolženec, sicer pa mora takso doplačati oškodovanec kot tožilec. Določba zadnjega stavka velja smiselno tudi za kazenski postopek na zasebno tožbo.

(6) V postopku o prekrških mora plačati takso storilka oziroma storilec (v nadaljnjem besedilu: storilec) prekrška, ki mu je bila pravnomočno izrečena ali odpuščena sankcija za prekršek.

(7) V postopku za določitev odškodnine na prvi stopnji mora plačati takso udeleženka oziroma udeleženec (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), ki mu je naloženo plačilo odškodnine, v postopku s pravnimi sredstvi pa vložnica oziroma vložnik (v nadaljnjem besedilu: vložnik) pravnega sredstva.

(8) Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna; v zapuščinskem postopku pa so dediči dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.

4. člen
Posebni primeri zavezanca za plačilo


(1) Skrbnica oziroma skrbnik (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je neznan, ter začasna zastopnica oziroma začasni zastopnik (v nadaljnjem besedilu: začasni zastopnik) stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo.

(2) Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega.

(3) Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po določbah o izterjavi neplačane takse.

5. člen
Nastanek taksne obveznosti, zapadlost v plačilo


(1) Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost:
1. za postopek ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače;
2. za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek;
3. za postopek o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki;
4. za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi; v postopku prisilne poravnave pa ob pravnomočnosti odločbe, s katero se potrdi sklenjena poravnava;
5. za postopek v upravnem sporu v stvareh socialnega varstva pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba, s katero je tožba zavrnjena ali zavržena, vročena stranki;
6. za kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, če vstopi v postopek oškodovanec kot tožilec, ob njegovem vstopu, sicer pa ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za kazenski postopek na zasebno tožbo za takso, ki se naknadno doplača, ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin; za pravna sredstva v kazenskem postopku ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;
7. za postopek o prekrških ob pravnomočnosti odločbe, s katero izreče sodišče sankcijo za prekršek ali storilcu prekrška sankcijo odpusti; za pravna sredstva v postopku o prekrških ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu;
8. za takso v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je zapuščinska obravnava končana; če sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, nastane taksna obveznost za dodatni sklep o dedovanju z vročitvijo tega sklepa dedičem;
9. za postopek za določitev odškodnine pred sodiščem prve stopnje z vročitvijo sklepa o odškodnini udeležencu, ki mu je naloženo plačilo odškodnine;
10. za takso za vpis v zemljiško knjigo z vročitvijo sklepa o dovolitvi vpisa zavezancu za plačilo;
11. za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika vloge zaradi neplačila takse za postopek, ob vročitvi sklepa o umiku;
12. za poravnavo, pri kateri vrednost predmeta poravnave presega vrednost predmeta postopka za tisti del vrednosti predmeta poravnave, ki presega vrednost predmeta postopka, ob sklenitvi poravnave;
13. za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3002, 7401, 7402, 8401 in 8402 z vročitvijo ustreznega procesnega sklepa zavezancu za plačilo;
14. za takso za sklep o zavarovanju, ki ga izda sodišče po uradni dolžnosti, ter za takse po tarifnih številkah 74010, 74012 in 8406 ob vročitvi ustreznega sklepa;
15. za pritožbeni postopek, če ustrezen procesni zakon določa napoved pritožbe, ob napovedi pritožbe;
16. za sodne prepise takrat, ko se prepis zahteva;
17. za druga dejanja takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.

(2) Razen v primerih iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena je treba takso plačati po prejemu plačilnega naloga, ki ga izda sodišče v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona.

(3) Takso za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je treba plačati ob nastanku taksne obveznosti.

(4) Za sodne prepise iz 16. točke prvega odstavka in za druga dejanja iz 17. točke prvega odstavka tega člena, ki jih sodišče izvede neposredno potem, ko jih stranka zahteva, je treba plačati takso ob nastanku taksne obveznosti.

6. člen
Način plačila


(1) Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi.

(2) Takso vplača taksna zavezanka oziroma taksni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: taksni zavezanec) na prehodni podračun, določen za plačevanje sodnih taks sodišča, ki je pristojno za opravo dejanja oziroma vodenje postopka.

(3) Če je plačilo sodne takse opravljeno s sklicno številko, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu.

(4) Taksa za sodne prepise iz 16. točke prvega odstavka in za druga dejanja iz 17. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona se plača pri sodišču brez izdaje plačilnega naloga iz prvega odstavka 34. člena tega zakona. V teh primerih mora stranka dokazati plačilo takse s potrdilom o opravljenem plačilu.

7. člen
Način določanja taksne obveznosti


Taksne obveznosti se določajo v eurih glede na vrednost zahtevka oziroma predmeta postopka ali v nespremenljivih zneskih.


8. člen Plačilo sodne takse kot procesna predpostavka


Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon.

9. člen
Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse

(1) Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih po poteku koledarskega leta, v katerem se je postopek pravnomočno končal. (2) Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru v desetih letih po poteku koledarskega leta, v katerem se je postopek pravnomočno končal.

II. TAKSNE OPROSTITVE

10. člen
Taksne oprostitve na podlagi zakona


(1) Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, lokalne samoupravne skupnosti in organi lokalnih samoupravnih skupnosti, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.

(2) Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, se mora sodišče obrniti za pojasnilo na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(3) Plačila sodnih taks so oproščene tudi invalidske organizacije v postopkih v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene, in invalidi v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti.

(4) V postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se taksa ne plača.

(5) Taksa se tudi ne plača, kadar tako določa poseben zakon.

11. člen
Pogoji za taksno oprostitev na podlagi sodne odločbe


(1) Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

(2) Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev.

(3) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima(-jo) sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more(-jo) zagotoviti oziroma jih ne more(-jo) zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

(4) Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz prejšnjega odstavka mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

12. člen
Postopek za uveljavitev taksne oprostitve na podlagi sodne odločbe


(1) O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke.

(2) Stranka mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljnjem besedilu: izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

(3) Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Izjava o premoženjskem stanju stranke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava, predpiše minister, pristojen za pravosodje.

(4) Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri. V ta namen pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in ki se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če gre za podatke, ki so davčna tajnost, jih sodišče pridobi pri pristojnem davčnem organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Če se o teh podatkih vodijo evidence ali registri v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega dostopa do teh podatkov, jih sodišče pridobi pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo področje davčne tajnosti. Sodišče dostopa do teh podatkov z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča stranke ali njenih družinskih članov, po potrebi tudi enotne matične številke ali davčne številke, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve. Če sodišče ne more samo pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti stranka. Sodišče lahko o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov zasliši tudi nasprotno stranko.

(5) Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke, ni pritožbe.

13. člen
Časovna veljavnost in razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila taks


(1) Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po 5. členu tega zakona nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, razen za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3002, 7401, 7402, 8401 in 8402.

(2) Oprostitev plačila taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev stranki priznana.

(3) Sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena.

(4) Sklep o odložitvi ali o obročnem plačilu takse lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore takoj plačati celotno takso. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, katerih plačilo ji je bilo odloženo ali za katere ji je bilo dovoljeno obročno plačilo.

14. člen
Osebna veljavnost sklepa o oprostitvi plačila taks


(1) Taksna oprostitev je v korist le tistemu, ki mu je priznana.

(2) Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je ena ali več oseb oproščenih taks, mora tista, ki takse ni oproščena, plačati takso tako, kakor da ni oproščenih, razen v primerih formalnega sosporništva.

15. člen
Obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka


(1) Takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, so del stroškov postopka.

(2) Katere takse mora plačati nasprotnik stranke, ki je bila oproščena plačila taks, odloči sodišče po določbah o plačilu oziroma povrnitvi stroškov.

(3) Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki, ki jih mora plačati.

(4) Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje.

III. TAKSE GLEDE NA VREDNOST PREDMETA POSTOPKA

16. člen
Takse glede na vrednost spornega predmeta


Če se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 300 eurov 17 eurov. Taksa se poviša:

pri vrednosti
spornega
predmeta
do
... EUR

za vsak začeti
znesek
nadaljnjih
... EUR

za
... EUR


1.500


300

7


5.000


500

5


10.000


1.000

9


25.000


3.000

16


50.000


5.000

20


200.000


15.000

67


500.000


30.000

100


nad 500.000


50.000

100


V prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona, so navedene višine taks pri vrednosti spornih predmetov do 500.000 eurov.

17. člen
Takse glede na vrednost predmeta v nepravdnih postopkih


Če se takse v nepravdnih postopkih določajo glede na vrednost predmeta postopka in je v tarifnem delu tega zakona tako posebej določeno, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti predmeta do 1000 eurov 30 eurov. Taksa se poviša:

pri vrednosti predmeta postopka do... EUR


za vsak začeti znesek nadaljnjih... EUR


za... EUR


5.000


1.000

24


50.000


3.000

18


1.000.000


10.000

12


5.000.000


10.000

10


25.000.000


25.000

11


50.000.000


50.000

8


nad 50.000.000


250.000

5


V prilogi 2, ki je sestavni del tega zakona, so navedene višine taks pri vrednosti spornih predmetov do enega milijona eurov.

18. člen
Načelo enkratnega plačila takse, obseg plačila takse za pravna sredstva


(1) Za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, se za vsak del predmeta postopka plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače.

(2) Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča ali če je v kazenskem postopku izdana zavrnilna sodba zaradi nepristojnosti, se taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novi postopek, se presežek ne vrne.

(3) Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.

(4) Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.

(5) Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stranskih terjatev.

IV. UGOTOVITEV VREDNOSTI PREDMETA POSTOPKA

19. člen
Splošna določba o vrednosti


(1) Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu.

(2) Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni v tem zakonu določeno drugače.

(3) Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon ne določa drugače.

20. člen
Vrednosti več spornih predmetov


(1) V istem postopku se na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. (2) Če se obravnava v sporu za razvezo zakonske zveze ali za ugotovitev očetovstva hkrati tudi zahtevek za varstvo, vzgojo in preživljanje otroka ali zahtevek za preživljanje zakonca, se plača taksa samo po vrednosti predmeta v postopku za razvezo zakonske zveze oziroma v postopku za ugotovitev očetovstva.

21. člen
Omejitev vrednosti predmeta postopka

(1) Če se taksa odmerja po tabeli iz 16. člena tega zakona, znaša vrednost predmeta postopka največ 30 milijonov eurov.
(2) Če se taksa odmerja po tabeli iz 17. člena tega zakona, znaša vrednost predmeta postopka največ 60 milijonov eurov.

22. člen
Najemna in zakupna razmerja ter spori za izpraznitev nepremičnine


(1) V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja in v sporih za izpraznitev zemljišča, stavbe ali dela stavbe se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila. Nadomestilo poleg osnovnega neto nadomestila vključuje stranske stroške, če so dogovorjeni kot pavšal in se ne obračunajo posebej.

(2) Pri zahtevkih za zvišanje ali znižanje najemnine, zakupnine ali podobnega nadomestila se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevane razlike v nadomestilu, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletne razlike v nadomestilu.

23. člen
Spori v zvezi z zakonito preživnino


V sporih o pravici do zakonite preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine se izračuna vrednost za plačilo takse tako, da se seštejejo dajatve za tri mesece, razen če se ne zahteva preživnina za krajši čas.

24. člen
Stečajni postopek in postopek prisilne poravnave


(1) Za prijavo terjatev v stečajnem postopku se vrednost predmeta določi po vsoti prijavljenih terjatev posameznega upnika.

(2) Za povprečno takso v stečajnem postopku se vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase.

(3) Za povprečno takso v postopku prisilne poravnave se vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava.

25. člen
Zapuščinski postopek


(1) Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost postopka vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del zapuščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost postopka za plačilo takse čista vrednost tega dela oziroma te stvari.

(2) V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine.

(3) Za dodatni sklep o dedovanju se plača taksa od vrednosti pozneje ugotovljene zapuščine.

(4) Sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev. Vrednost čiste zapuščine se ugotovi po vrednosti, ki jo ima ob cenitvi.

26. člen
Postopek za določitev odškodnine


V postopku za določitev odškodnine se taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje plača po višini določene oziroma v poravnavi dogovorjene odškodnine.

27. člen
Delitveni postopek


V postopku delitve stvari ali skupnega premoženja se vrednost predmeta postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli.

28. člen
Zemljiškoknjižni postopek


V zemljiškoknjižnem postopku se vrednost predmeta za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice določi po vrednosti nepremičnine, ki je predmet vpisa.

29. člen


Kot vrednost zahtevka za odmero takse se vzame:
1. v sporih zaradi motenja posesti znesek v višini 2.500 eurov;
2. v sporih o stvarnih služnostih znesek v višini 1.500 eurov;
3. v sporih o osebnih služnostih in o dosmrtnem preživljanju znesek v višini 600 eurov.

30. člen
Določitev predmeta postopka po prostem preudarku


(1) Če vrednosti predmeta postopka ni mogoče določiti v skladu z določbami 19. do 29. člena tega zakona, se določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank.

(2) Vrednost spornega predmeta v nepremoženjskih sporih, določena na način iz prvega odstavka, lahko znaša največ en milijon eurov.

(3) Če vrednosti predmeta postopka ni mogoče določiti niti v skladu s prvim odstavkom tega člena, znaša:
- v postopkih pred okrajnimi sodišči 700 eurov in
- v postopkih pred okrožnimi sodišči 3500 eurov.

31. člen
Sodna določitev vrednosti predmeta postopka


(1) Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tudi na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna, sodišče na ta način določi pravo vrednost za plačilo takse.

(2) Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka tega člena je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari.

32. člen
Sprememba vrednosti predmeta med postopkom


(1) Prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih določeno drugače.

(2) Če sodišče po prejšnjem členu ugotovi novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost. Če je nova vrednost višja od prvotne, mora stranka doplačati ustrezni del takse, če pa je nižja, je treba stranki vrniti že plačani presežek.

(3) Če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.


V. TAKSA ZARADI ZAVLAČEVANJA SODNIH POSTOPKOV


33. člen


(1) Če je zaradi krivde stranke ali njenega zastopnika oziroma pooblaščenca treba preložiti glavno obravnavo ali pa se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej, lahko sodišče po uradni dolžnosti naloži stranki ali njenemu zastopniku oziroma pooblaščencu posebno takso v višini ene tretjine takse za postopek na prvi stopnji. Taksa se lahko zniža na višino ene šestine takse za postopek na prvi stopnji. Enako velja za stranskega intervenienta, za osebe, vabljene na narok, za zastopnika javnega interesa in za vse njihove zastopnike. (2) Zoper sklep o plačilu takse zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je dovoljena posebna pritožba, če vrednost izpodbijanega dela presega 150 eurov.

(3) V kazenskem postopku in postopku o prekrških se ne plača taksa po prvem odstavku tega člena.

VI. IZTERJAVA NEPLAČANE TAKSE

34. člen
Plačilni nalog


(1) Če je treba plačati takso po prejemu plačilnega naloga, sodišče ob nastanku taksne obveznosti izroči ali pošlje zavezancu za plačilo takse plačilni nalog, naj v 15 dneh, v postopku izvršbe in zavarovanja pa v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga plača dolžno takso. Plačilni nalog, ki velja kot odločba o odmeri sodne takse, mora vsebovati osebno ime in naslov, za pravno osebo pa ime in sedež, višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, sklicno številko in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo takse se šteje tudi, če je taksni zavezanec ne plača z uporabo sklicne številke, navedene v plačilnem nalogu.

(2) Če taksa za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni plačana ob nastanku taksne obveznosti ali ni plačana z navedbo predhodno dodeljene sklicne številke in predlog za izvršbo ni bil poslan elektronsko, pošlje sodišče zavezancu za plačilo takse plačilni nalog, naj v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. Plačilni nalog, ki velja kot odločba o odmeri sodne takse, mora vsebovati osebno ime in naslov, za pravno osebo pa ime in sedež, višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo takse se šteje tudi, če je taksni zavezanec ne plača z uporabo sklicne številke, navedene v plačilnem nalogu.

(3) Če taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni plačana ob nastanku taksne obveznosti ali ni plačana z navedbo sklicne številke, navedene v sklepu o izvršbi, pošlje sodišče zavezancu za plačilo takse plačilni nalog, naj v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. Plačilni nalog, ki velja kot odločba o odmeri sodne takse, mora vsebovati osebno ime in naslov, za pravno osebo pa ime in sedež, višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo takse se šteje tudi, če je taksni zavezanec ne plača z uporabo sklicne številke, navedene v plačilnem nalogu.

(4) Če se vloga šteje za umaknjeno, ker taksa ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. Sodišče pošlje stranki nov plačilni nalog, ki mora poleg sestavin iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena vsebovati znesek takse po določbi tega odstavka.

35. člen
Postopek zaradi izterjave neplačane takse


(1) Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji, ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 34. člena tega zakona, potrdi sodišče izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje davčnemu uradu, na območju katerega ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče ali sedež, naj takso izterja, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v tujini, ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 34. člena tega zakona, potrdi sodišče izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.

(3) Če se vloga šteje za umaknjeno, ker taksa ni bila plačana, in taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona, potrdi sodišče izvršljivost plačilnega naloga iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje pristojnemu organu iz prvega ali drugega odstavka tega člena.


VII. VRNITEV TAKSE

36. člen
Pravica do vrnitve takse


(1) Pravico do vrnitve takse ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.

(2) Pravico do vrnitve takse ima tudi, kdor je plačal takso za pravno sredstvo in je s tem pravnim sredstvom uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke oziroma udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo.

37. člen
Postopek vrnitve takse


(1) Sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji, odredi vrnitev takse po uradni dolžnosti, če je bila taksa plačana s sklicno številko, navedeno v plačilnem nalogu iz 34. člena tega zakona oziroma dodeljeno predhodno.

(2) Taksa se vrne v breme ustreznega podračuna, odprtega pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

VIII. POSEBNA DOLOČBA

38. člen


Uporabo predpisov o sodnih taksah nadzira ministrstvo, pristojno za pravosodje.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen
Splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo


Takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, se do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Smiselno enako velja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona.

40. člen
Začetek uporabe določb, ki se nanašajo na takse v kazenskem postopku ali postopku o prekrških


(1) Določbe normativnega dela in taksne tarife tega zakona, ki se nanašajo na takse v kazenskem postopku ali postopku o prekrških, se začnejo uporabljati z uveljavitvijo sprememb tistih določb Zakona o kazenskem postopku oziroma Zakona o prekrških, ki se nanašajo na plačevanje povprečnine, vendar ne pred 1. oktobrom 2008. Do takrat se takse oziroma povprečnina v teh postopkih plačujejo po dosedanji ureditvi.

(2) Tudi za takse v kazenskem postopku ali postopku o prekrških smiselno velja določba 41. člena tega zakona.

41. člen
Začetek uporabe četrtega odstavka 5. člena tega zakona


Če tehnična opremljenost sodišč ne omogoča plačila taks neposredno pri sodišču v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega zakona, je treba takso za sodne prepise iz 16. točke prvega odstavka in za druga dejanja iz 17. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona plačati po prejemu plačilnega naloga, ki ga izda sodišče v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona.

42. člen
Spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju


(1) Do ustrezne spremembe oziroma dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo in 93/07) velja, da mora biti ob vložitvi ugovora v postopku izvršbe in zavarovanja plačana sodna taksa. Razen za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti sodna taksa plačana v roku, ki ga določi sodišče v plačilnem nalogu. Če v tem roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

(2) Do ustrezne spremembe oziroma dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo in 93/07) se tretji odstavek 40.a člena spremeni tako, da se glasi:

"Šteje se, da je predlog za izvršbo iz prejšnjega odstavka umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani."

(3) Do ustrezne spremembe oziroma dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo in 93/07) se tretji odstavek 61.a člena spremeni tako, da se glasi:

"Šteje se, da je ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine iz prejšnjega odstavka umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani."

43. člen
Sprejem predpisa


Minister, pristojen za pravosodje, sprejme predpis iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.



44. člen
Razveljavitev predpisov, prehodna ureditev glede sodnih kolkov


(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79, 36/83, 46/86, 34/88 in 1/90 ter Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 35/98 - odločba US, 50/98 - odločba US, 70/00, 29/01 - odločba US, 46/01 - odločba US, 93/01, 16/02 - odločba US, 99/02 - odločba US, 73/03 - odločba US in 121/03),
2. 5. točka prvega odstavka 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03),
3. drugi in četrti odstavek 40.a člena, 40.b člen ter drugi in četrti odstavek 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo in 93/07);
4. Pravilnik o izdajanju in uporabi upravnih in sodnih kolkov (Uradni list RS, št. 101/06 in 50/07) v delu, ki velja za sodne kolke.

(2) Sodni kolki se lahko uporabljajo za plačilo sodnih taks do 30. septembra 2008. (3) Fizične in pravne osebe lahko od 1. oktobra 2008 do 1. decembra 2008 zamenjajo sodne kolke za gotovino pri blagajnah pravnih in fizičnih oseb, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno, v nominalni vrednosti. (4) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko fizične in pravne osebe od 1. oktobra 2008 do 31. decembra 2008 zamenjajo sodne kolke tudi na območnih enotah Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), pri čemer UJP izplača 90 odstotkov nominalne vrednosti kolkov z brezgotovinskim nakazilom. (5) Fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno in so prodajale kolke, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko od 1. oktobra 2008 do 31. decembra 2008 zamenjajo sodne kolke, ki jih imajo v zalogi, na območnih enotah UJP, pri čemer UJP izplača 90 odstotkov nominalne vrednosti kupljenih kolkov z brezgotovinskim nakazilom. (6) Neuporabljene sodne kolke, ki so jih upravni in drugi državni organi prejeli brezplačno, morajo v času od 1. oktobra do 31. decembra 2008 vrniti UJP. (7) UJP sodne kolke komisijsko uniči.

45. člen
Končna določba


Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2008.



TAKSNA TARIFA

1. PRAVDNI POSTOPEK


1.1 Redni postopek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse


1.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

1111


Postopek na splošno Opomba: če je pred tem postopkom zaradi istega predmeta spora tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se taksa za postopek za izdajo naloga oziroma za izvršbo na podlagi verodostojne listine všteje v takso po tej tarifni številki, in sicer po vrednosti predmeta spora, ki je prešel v pravdni postopek.

3,0

1112


Postopek se konča: 1. z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe, 2. s sodbo na podlagi odpovedi in s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, 3. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 1111 se zniža na

1,0


1.1.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

1121


Postopek na splošno

3,0

1122


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, če o pritožbi odloča sodnik posameznik in ni bila razpisana obravnava, pa pred izdajo odločbe, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 1121 se zniža na

1,5


1.1.3 Izredna pravna sredstva

1131


Postopek o predlogu za dopustitev revizije Opomba: če sodišče dopusti revizijo, se ta taksa všteje v takso za postopek o reviziji.

1,0

1132


Postopek o reviziji

3,0

1133


Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata Taksa po tarifni številki 1132 se zniža na

2,0

1134


Obnova postopka

2,4


Opomba 1.1:
a) V postopku o tožbi za razveljavitev sodne poravnave se plača taksa kot za postopek, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, in sicer po vrednosti predmeta, ki ga zajema sodna poravnava.
b) V rednem pravdnem postopku je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

1.2 Postopek v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse ali količnik za odmero takse po tarifnih številkah 1211 oziroma 1212


1.2.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

1211


Postopek v zakonskih sporih na splošno

66 EUR

1212


Postopek v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok na splošno

41 EUR

1213


Postopek se konča: 1. z umikom tožbe ali predloga za sporazumno razvezo oziroma zaradi odstopa enega od zakoncev od predloga za sporazumno razvezo pred razpisom naroka za glavno obravnavo, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 1211 se zniža na

0,33


1.2.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

1221


Postopek na splošno

0,5

1222


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, 2. z umikom tožbe za razvezo zakonske zveze ali predloga za sporazumno razvezo pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, 3. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 1221 se zniža na

0,25


1.2.3 Izredna pravna sredstva

1231


Postopek o predlogu za dopustitev revizije Opomba: če sodišče dopusti revizijo, se ta taksa všteje v takso za postopek o reviziji.

0,16

1232


Postopek o reviziji

0,5

1233


Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata. Taksa po tarifni številki 1232 se zniža na

0,33

1234


Obnova postopka

0,5


1.2.4 Posebne takse

1241


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

10 EUR

Opomba 1.2:
V postopku v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

1.3 Postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse


1301


Postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga

1,2

2. POSTOPEK O DELOVNIH IN SOCIALNIH SPORIH

2.1 Postopek o socialnih sporih premoženjske narave

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1


2.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

2111


Postopek na splošno

0,9

2112


Postopek se konča: 1. z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe, 2. s sodbo na podlagi odpovedi in s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, 3. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 2011 se zniža na

0,3


2.1.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

2121


Postopek na splošno

0,9

2122


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 2021 se zniža na

0,45


2.1.3 Izredna pravna sredstva

2131


Postopek o predlogu za dopustitev revizije Opomba: če sodišče dopusti revizijo, se ta taksa všteje v takso za postopek o reviziji.

0,3

2132


Postopek o reviziji

0,9

2133


Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata Taksa po tarifni številki 2032 se zniža na

0,6

2134


Obnova postopka

0,72


2.1.4 Posebne takse


2141


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

10 EUR


Opomba 2.1:
V postopku o socialnih sporih premoženjske narave je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

2.2 Postopek o socialnih sporih nepremoženjske narave in o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


2.2.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

2211


Postopek na splošno

41 EUR

2212


Postopek se konča: 1. z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe, 2. s sodbo na podlagi odpovedi in s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, 3. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 2211 se zniža na

14 EUR


2.2.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

2221


Postopek na splošno

20 EUR

2222


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 2221 se zniža na

10 EUR


2.2.3 Izredna pravna sredstva

2231


Postopek o predlogu za dopustitev revizije Opomba: če sodišče dopusti revizijo, se ta taksa všteje v takso za postopek o reviziji.

7 EUR

2232


Postopek o reviziji

20 EUR

2233


Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata Taksa po tarifni številki 2032 se zniža na

14 EUR

2234


Obnova postopka

20 EUR


2.2.4 Posebne takse

2241


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

10 EUR


Opomba 2.2:
a) Takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in učenec ali študent v individualnih delovnih sporih zoper organizacijo oziroma delodajalca v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim opravljanjem dela.
b) V postopku o socialnih sporih nepremoženjske narave in o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

3. POSEBNE TAKSE

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse

3001


Postopek o predlogu za zavarovanje dokazov pred začetkom postopka

50 EUR

3002


Postopek o predlogu za zavarovanje dokazov med postopkom

16 EUR

3003


Postopek o predlogu za poskus sklenitve sodne poravnave pred uvedbo postopka

8 EUR

3004


Sklenitev sodne poravnave, pri kateri vrednost predmeta poravnave presega vrednost predmeta postopka Opomba: ta taksa se plača le za tisti del predmeta poravnave, ki presega vrednost predmeta postopka.

0,25
ali 10% takse za postopek na prvi stopnji, če vrednosti predmeta postopka ni mogoče določiti

3005


Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika, sodnika porotnika, strokovnega sodelavca ali zapisnikarja, če je iz vsebine zahteve za izločitev razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča

100 EUR

3006


Taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov po 33. členu tega zakona

kakor določi sodišče

3007


Postopek o pritožbi zoper sklep o taksi zaradi zavlačevanja sodnih postopkov po 33. členu tega zakona

40 EUR

3008


Postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim se tožba zavrže

8 EUR

3009


Postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka

40% takse za postopek na prvi stopnji

30010


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

33 EUR

30011


Postopek o predlogu za priznanje odločbe tujega sodišča

16 EUR


Opomba 3:
a) Takso po tarifni številki 3002 je treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v vseh postopkih o delovnih in socialnih sporih.
b) Takse po tarifnih številkah 3004, 3006, in 3007 je treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, v vseh postopkih o delovnih in socialnih sporih, v vseh postopkih v upravnem sporu in v nepravdnih postopkih.
c) Takso po tarifni številki 3005 je treba plačati v rednem pravdnem postopku in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva.
č) Taksi po tarifnih številkah 3008 in 3009 je treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v vseh postopkih o delovnih in socialnih sporih.
d) Takso po tarifni številki 30010 je treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopkih po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva.

4. POSTOPKI PO ZAKONU O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


4.0.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

4011


Postopek o predlogu za izvršbo za eno sredstvo izvršbe

45 EUR

4012


Postopek o predlogu za izvršbo za eno sredstvo izvršbe, če je predlog vložen v elektronski obliki

36 EUR

4013


V predlogu za izvršbo sta navedeni dve ali več sredstev izvršbe. Taksa po tarifni številki 4011 oziroma 4012 se za drugo in vsako nadaljnje navedeno sredstvo izvršbe poveča za

5 EUR

4014


Postopek o predlogu upnika, po katerem naj sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, če je v predlogu navedeno samo eno sredstvo oziroma predmet izvršbe

12 EUR

4015


V predlogu upnika po tarifni številki 4014 sta navedeni dve ali več sredstev oziroma predmetov izvršbe. Taksa po tarifni številki 4014 se za drugo in vsako nadaljnje navedeno sredstvo oziroma predmet izvršbe poveča za

6 EUR

4016


Postopek o predlogu za odlog izvršbe

28 EUR

4017


Postopek o zahtevi upnika, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja odloči sodišče

30 EUR

4018


Vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe

10 EUR

4019


Sklep o odpravi nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe

20 EUR

40110


Postopek o predlogu za zavarovanje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju

16 EUR


4.0.2 Ugovorni postopek

4021


Postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi

40 EUR

4022


Postopek o ugovoru zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu upnika, navedenega pod tarifno številko 4014

12 EUR

4023


Postopek o ugovoru zoper sklep o zavarovanju po Zakonu o izvršbi in zavarovanju

16 EUR

4024


Postopek o ugovorih, ki niso posebej navedeni in niso takse prosti

15 EUR


4.0.3 Pritožbeni postopek

4031


Postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi

100 EUR

4032


Postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu upnika, navedenega pod tarifno številko 4014

50 EUR

4033


Postopek o pritožbi zoper sklep o predlogu za odlog izvršbe

50 EUR


Opomba 4:
a) V postopku nasprotne izvršbe se plačujejo enake takse kot v postopku izvršbe.
b) Taksa se ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem.
c) Za postopek o predlogu za zavarovanje se plača ena taksa tudi tedaj, kadar se odloča o več sredstvih za zavarovanje, ne glede na to, ali istočasno ali drugo za drugim.
č) Za sklep o zavarovanju, ki ga izda sodišče po uradni dolžnosti, se plača taksa, kot je določena pod tarifno številko 40110. d) Če je med postopkom za razvezo zakonske zveze ali med postopkom v zvezi s preživljanjem otroka predlagana začasna odredba, se za postopek o tem predlogu ne plača taksa. Enako velja, če sodišče v teh postopkih izda začasno odredbo po uradni dolžnosti.
e) Za postopek na predlog upnika, po katerem naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, se ne plača posebna taksa.
f) V izvršilnem postopku je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

5. STEČAJNI POSTOPKI, POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE IN POSTOPEK PRISILNE LIKVIDACIJE

5.1 Stečajni postopek nad pravno osebo, postopek prisilne poravnave in postopek prisilne likvidacije

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse


5.1.1 Postopek na prvi stopnji

5111


Postopek o predlogu za uvedbo stečajnega postopka Opomba: taksa se ne plača za postopek o predlogu za uvedbo stečajnega postopka, ki ga vloži upravitelj, ko ugotovi, da je pravna oseba, nad katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, insolventna.

246 EUR

5112


Postopek o predlogu za uvedbo postopka prisilne poravnave

164 EUR

5113


Postopek o predlogu za uvedbo postopka prisilne likvidacije

82 EUR

5114


Prijava terjatev Opomba: ne plača se taksa za prijavo terjatev delavcev po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

0,9

5115


Stečajni postopek - povprečna taksa

1,2

5116


Postopek prisilne poravnave - povprečna taksa

0,7

5117


Postopek o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave

50 EUR


5.1.2 Pritožbeni postopek

5121


Postopek o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi

410 EUR

5122


Postopek o pritožbi zoper druge odločbe

82 EUR


Opomba 5.1:
Taksa za predlog, da se uvede stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave, se ne plača, če predlog vloži dolžnik.

5.2 Postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse

5201


Postopek o predlogu za odpust obveznosti pri osebnem stečaju

20 EUR

5202


Postopek o ugovoru proti odpustu obveznosti pri osebnem stečaju

20 EUR


Opomba 5.2:
a) Razen taks po tarifnih številkah 5201 in 5202 se v postopku osebnega stečaja in stečaja zapuščine plačujejo takse v višini ene četrtine istovrstnih taks, ki so določene v oddelku 5.1.
b) Taksa za predlog, da se uvede stečajni postopek, se ne plača, če predlog vloži dolžnik oziroma dedič zapustnika.

6. POSTOPEK V UPRAVNEM SPORU

6.1 Postopek v upravnem sporu in postopek za sodno varstvo po Zakonu o trgu finančnih instrumentov, Zakonu o zavarovalništvu, Zakonu o bančništvu in Zakonu o revidiranju

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


6.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

6111


Postopek na splošno

148 EUR

6112


Postopek se konča: 1. z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe, 2. s sodbo na podlagi odpovedi in s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, 3. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 6111 se zniža na

50 EUR


6.1.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

6121


Postopek na splošno

164 EUR

6122


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 6121 se zniža na

82 EUR


6.1.3 Izredna pravna sredstva

6131


Postopek o reviziji

164 EUR

6132


Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata Taksa po tarifni številki 6131 se zniža na

110 EUR

6133


Obnova postopka

164 EUR


6.1.4 Začasno pravno varstvo

6141


Postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe

74 EUR

6142


Postopek o pritožbi zoper sklep o zahtevi za izdajo začasne odredbe

41 EUR


Opomba 6.1:
a) Razen v postopku v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva se v postopku v upravnem sporu plačujejo takse po tarifnih številkah 6111 do 6142.
b) Če se postopek uvede z drugim pravnim sredstvom, veljajo ustrezno določbe v zvezi s tožbo.
c) Če je v postopku v upravnem sporu upravna odločba na tožbo razveljavljena ali spremenjena, je treba stranki vrniti plačano takso.
č) V postopku v upravnem sporu je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

6.2 Postopek v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


6.2.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje


6211


Postopek na splošno

41 EUR


6212


Postopek se konča: 1. z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe, 2. s sodbo na podlagi odpovedi, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, 3. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 6211 se zniža na

14 EUR


6.2.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari


6221


Postopek na splošno

20 EUR


6222


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 6221 se zniža na

10 EUR


6.2.3 Izredna pravna sredstva


6231


Postopek o reviziji

20 EUR


6232


Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata. Taksa po tarifni številki 6231 se zniža na

10 EUR


6233


Obnova postopka

20 EUR


6.2.4 Začasno pravno varstvo


6241


Postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe

20 EUR


6242


Postopek o pritožbi zoper sklep o zahtevi za izdajo začasne odredbe

10 EUR


6.2.5 Posebne takse

6251


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

10 EUR


Opomba 6.2:
a) Če se postopek uvede z drugim pravnim sredstvom, veljajo ustrezno določbe v zvezi s tožbo.
b) V postopku v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva se taksa plača samo, če stranka v postopku ni uspela.
c) V postopku v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.


6.3 Premoženjskopravni zahtevek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1

6301


Postopek o predlogu za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka kot adhezijskega zahtevka

1,0


Opomba 6.4:
Taksa se plača za vsako stopnjo postopka glede na vrednost zahtevka.

7. KAZENSKI POSTOPEK

7.1 Kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse ali količnik za odmero takse po tarifnih številkah 7111 do 71111


7.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

7111


Izrek kazni zapora do šestih mesecev ali denarne kazni do 16 dnevnih zneskov ali denarne kazni do 400 eurov

120 EUR

7112


Izrek kazni zapora do enega leta ali denarne kazni do 32 dnevnih zneskov ali denarne kazni do 800 eurov

240 EUR

7113


Izrek kazni zapora do dveh let ali denarne kazni do 60 dnevnih zneskov ali denarne kazni do 1.500 eurov

360 EUR

7114


Izrek kazni zapora do treh let ali denarne kazni do 120 dnevnih zneskov ali denarne kazni do 3.000 eurov

480 EUR

7115


Izrek kazni zapora do petih let ali denarne kazni do 200 dnevnih zneskov ali denarne kazni do 5.000 eurov

600 EUR

7116


Izrek kazni zapora do desetih let ali denarne kazni do 320 dnevnih zneskov ali denarne kazni do 8.000 eurov

720 EUR

7117


Izrek kazni zapora do petnajstih let ali denarne kazni do 500 dnevnih zneskov ali denarne kazni do 12.500 eurov

840 EUR

7118


Izrek kazni zapora nad petnajst let ali denarne kazni nad 500 dnevnih zneskov ali denarne kazni nad 12.500 eurov

1.000 EUR

7119


Izrek stranske kazni

60 EUR

71110


Izrek enega ali več varnostnih ali vzgojnih ukrepov

60 EUR

71111


Izrek varnostnega ukrepa, ki se izreče kot samostojna kazenska sankcija Opomba: taksa po tej tarifni številki se plača namesto takse po tarifni številki 71110.

100 EUR

71112


Izrek sodnega opomina ali odpustitev kazni

50 EUR

71113


Izrek pogojne obsodbe

0,8


7.1.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

7121


Zavrženje pritožbe

0,5

7122


Zavrnitev pritožbe

1,5


7.1.3 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča druge stopnje o glavni stvari

7131


Zavrženje pritožbe

1,0

7132


Zavrnitev pritožbe

2,0


7.1.4 Obnova postopka

7141


Zavrženje zahteve za obnovo postopka

0,5

7142


Zavrnitev zahteve za obnovo postopka

1,5

7143


Zavrženje ali zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za obnovo postopka

1,5


7.1.5 Izredna omilitev kazni

7151


Zavrženje zahteve za izredno omilitev kazni

1,0

7152


Zavrnitev zahteve za izredno omilitev kazni

2,0


7.1.6 Zahteva za varstvo zakonitosti

7161


Zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti

1,0

7162


Zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti

2,0

7163


Zavrženje ali zavrnitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje zavrže zahtevo za varstvo zakonitosti

2,0


Opomba 7.1:
a) V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, se takse na vseh stopnjah odmerjajo glede na pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo oziroma odločbo o odpustu kazni.
b) Po tarifnih številkah 7111 do 7118 so določene takse, ki se plačajo glede na pravnomočno izrečeno glavno kazen. Če izreče sodišče denarno kazen v dnevnih zneskih, se upošteva taksa, določena glede na število dnevnih zneskov, če pa izreče sodišče denarno kazen v določenem znesku, se upošteva taksa, določena glede na določeni znesek denarne kazni.
c) Če izreče sodišče v isti odločbi več vrst kazni ali več vrst kazenskih sankcij, ki so posebej taksirane, se plača taksa, ki je vsota posameznih taks, določenih za te vrste kazni ali kazenskih sankcij.
č) Če je v postopku več obdolžencev, se taksa zaračuna vsakemu glede na njemu izrečeno kazensko sankcijo oziroma odpust kazni.
d) Če se pri obsodbi zaradi več kaznivih dejanj pravno sredstvo omejuje na posamezna kazniva dejanja, se takse v postopku s pravnimi sredstvi zaračunajo glede na kazenske sankcije oziroma odpust kazni, določene za ta dejanja.
e) Če sodišče v pravnomočni odločbi, ki jo izda v obnovljenem postopku, izreče, da prejšnja odločba ostane v veljavi, plača obsojenec za vse stopnje novega postopka enake takse, kot jih je na teh stopnjah plačal v prejšnjem postopku. Takse, plačane v prejšnjem postopku, se ne vračajo.
f) Če sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo deloma ali v celoti razveljavi, se obsojencu vrne tisti del takse, plačane v prejšnjem postopku, ki presega takso, kakršno bi moral plačati v novem postopku glede na novo pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo oziroma odpust kazni. Sorazmerni del takse se vrne za vse stopnje postopka, na katerih je tekel prejšnji postopek. Če pa obnovljeni postopek teče tudi na višji stopnji, na kateri prejšnji postopek ni tekel, se za to stopnjo plača taksa glede na sankcijo, ki je pravnomočno izrečena v obnovljenem postopku.
g) Če vrhovno sodišče v postopku za izredno omilitev kazni spremeni pravnomočno sodbo glede odločbe o kazni, se obdolžencu vrne sorazmerni del takse, plačane na podlagi spremenjene sodbe.
h) Če vrhovno sodišče v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti spremeni pravnomočno odločbo, zoper katero je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, se obdolžencu vrne sorazmerni del takse, plačane na podlagi spremenjene odločbe. Če vrhovno sodišče v celoti ali delno razveljavi odločbo sodišča prve in druge stopnje ali samo prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje ali odločitev, se obdolžencu vrne tisti del takse, plačane na podlagi razveljavljene odločbe, ki presega takso, kakršno bi moral plačati na podlagi nove pravnomočne odločbe.

7.2 Kazenski postopek na zasebno tožbo, vstop oškodovanca kot tožilca v postopek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


7.2.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

7211


Vložitev zasebne tožbe ali vstop oškodovanca kot tožilca v postopek

120 EUR

7212


Postopek se konča s sodbo ali sklepom, s katerim izreče sodišče sodni opomin. Taksa po tarifni številki 7211 se poviša na

240 EUR


7.2.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

7221


Zavrženje pritožbe

120 EUR

7222


Zavrnitev pritožbe

360 EUR


7.2.3 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča druge stopnje o glavni stvari

7231


Zavrženje pritožbe

240 EUR

7232


Zavrnitev pritožbe

480 EUR


7.2.4 Obnova postopka

7241


Zavrženje zahteve za obnovo postopka

120 EUR

7242


Zavrnitev zahteve za obnovo postopka

360 EUR

7243


Zavrženje ali zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za obnovo postopka

360 EUR


7.2.5 Izredna omilitev kazni

7251


Zavrženje zahteve za izredno omilitev kazni

240 EUR

7252


Zavrnitev zahteve za izredno omilitev kazni

480 EUR


7.2.6 Zahteva za varstvo zakonitosti

7261


Zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti

240 EUR

7262


Zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti

480 EUR

7263


Zavrženje ali zavrnitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje zavrže zahtevo za varstvo zakonitosti

480 EUR


Opomba 7.2:
a) Takse v zvezi z nasprotno tožbo se zaračunavajo posebej.
b) Če vloži vlogo več zasebnih tožilcev ali če obsega več kaznivih dejanj, se plača ena sama taksa.
c) Če je vloga vložena zoper več obdolžencev, se plača taksa za vsakega obdolženca posebej.
č) Če izda sodišče zavrnilno sodbo na podlagi umika zasebne tožbe zaradi sklenjene sodne poravnave, se ne doplača taksa po tarifni številki 7212.
d) Če sodišče v pravnomočni odločbi, ki jo izda v obnovljenem postopku, izreče, da prejšnja odločba ostane v veljavi, plača vložnik zahteve za obnovo postopka za vse stopnje novega postopka enake takse, kot so bile na teh stopnjah plačane v prejšnjem postopku.
e) Če sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo razveljavi in izda novo obsodilno sodbo ali sklep o sodnem opominu, se obsojenčeva obveznost za plačilo takse, kot izhaja iz prejšnje odločbe, ne spremeni. V novem postopku plača obsojenec takse le za tiste stopnje postopka, na katerih prejšnji postopek ni tekel.
f) Če sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo razveljavi in izda zavrnilno ali oprostilno sodbo, mora zasebni tožilec oziroma oškodovanec kot tožilec povrniti obdolžencu povrniti celotni znesek taks, ki ga je obdolženec plačal v prejšnjem postopku. V novem postopku plača zasebni tožilec oziroma oškodovanec kot tožilec takse le za tiste stopnje postopka, na katerih prejšnji postopek ni tekel.
g) Če vrhovno sodišče v postopku za izredno omilitev kazni ugodi zahtevi za izredno omilitev kazni, se za postopek o zahtevi za izredno omilitev kazni taksa ne plača.
h) Če vrhovno sodišče v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, se za postopek o zahtevi za varstvo zakonitosti taksa ne plača.
i) Če državni tožilec prevzame pregon, preneha obveznost plačila takse oškodovanca kot tožilca. Že plačana taksa se vrne.
j) Če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, mora oškodovanec za pritožbeni postopek plačati takso po tarifnih številkah 7221, 7222, 7231 in 7232, razen če izpodbija samo odločbo sodišča o stroških kazenskega postopka.

7.3 Premoženjskopravni zahtevek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1

7301


Predlogu za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku se v celoti ali deloma ugodi

1,0


Opomba 7.3:
a) Takso plača obdolženec.
b) Taksa se plača za vsako stopnjo kazenskega postopka glede na vrednost priznanega zahtevka.

7.4 Posebne takse v kazenskem postopku

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse

7401


Taksa zaradi krivdne povzročitve svoje privedbe, preložitve preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitve napovedane pritožbe

100 EUR

7402


Sklep o zavrženju zahteve za izločitev sodnika, sodnika porotnika, državnega tožilca, osebe, ki je po zakonu o državnem tožilstvu upravičena zastopati državnega tožilca v postopku, zapisnikarja, tolmača, strokovnjaka ali izvedenca, če je iz vsebine zahteve za izločitev razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča

100 EUR

7403


Zavrženje ugovora zoper kaznovalni nalog

30 EUR

7404


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper odločbo o stroških postopka

50 EUR

7405


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper odločbo o odvzemu predmetov, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, denarja ali premoženja nezakonitega izvora ter protipravno dane ali sprejete podkupnine

50 EUR

7406


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe drugega prejemnika koristi oziroma pravne osebe zoper odločbo o odvzemu premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega

50 EUR

7407


Zavrženje ali zavrnitev zahteve drugega prejemnika koristi oziroma pravne osebe za obnovo kazenskega postopka glede odločbe o odvzemu premoženjske koristi

30 EUR

7408


V obnovljenem postopku sodišče odloči, da prejšnja odločba o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi oziroma pravni osebi ostane v veljavi

50 EUR

7409


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sodbo, s katero sodišče zavrne obtožbo, zoper sodbo, s katero sodišče obtoženca oprosti obtožbe, zoper sklep o ustavitvi postopka ali zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga

100 EUR

74010


Preklic pogojne obsodbe ali določitev novega roka za izpolnitev obveznosti v postopku za preklic pogojne obsodbe

50 EUR

74011


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper odločbo o preklicu pogojne obsodbe oziroma pritožbe zoper odločbo o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti

60 EUR

74012


Sklep, s katerim sodišče odredi, da se varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti izvršuje v ustreznem zdravstvenem zavodu

30 EUR

74013


Zavrnitev ali zavrženje drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

30 EUR


Opomba 7.4:
a) Takso po tarifni številki 7401 plača obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak, ki je povzročil dejanje, navedeno pod to tarifno številko.
b) Takso po tarifni številki 7402 plača obdolženec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki je vložil zahtevo za izločitev, oziroma zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je sam vložil zahtevo za izločitev.
c) Takso po tarifni številki 7404 je treba plačati, če sodišče zavrne ali zavrže pritožbo zoper poseben sklep o stroških kazenskega postopka oziroma če zavrne ali zavrže pritožbo, vloženo samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče sicer izdalo v sodbi o glavni stvari. V primeru pritožbe zoper odločbo sodišča o glavni stvari v celoti se taksa po tarifni številki 7404 ne plača. Smiselno enako velja za taksi po tarifnih številkah 7405 in 7406.

8. POSTOPEK O PREKRŠKIH

8.1 Redni postopek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse ali količnik za odmero takse po tarifnih številkah 8111 do 8115


8.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

8111


Izrek globe

10 odstotkov zneska globe
- najmanj 40 EUR
- največ 10.000 EUR

8112


Izrek opomina

30 EUR

8113


Izrek vzgojnega ukrepa

30 EUR

8114


Izrek ene ali več stranskih sankcij Taksa po tarifni številki 8111, 8112 ali 8113 se poviša za dodatnih

50 EUR

8115


Odpustitev globe in drugih sankcij

20 EUR


8.1.2 Postopek o ugovoru

8121


Zavrženje ugovora zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku

20 EUR


8.1.3 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

8131


Zavrženje pritožbe

0,5

8132


Zavrnitev pritožbe

1,5


Opomba 8.1:
a) V postopku o prekrških se takse na vseh stopnjah odmerjajo glede na pravnomočno izrečeno sankcijo za prekršek.
b) Če je v postopku več storilcev, se taksa zaračuna vsakemu glede na njemu izrečeno sankcijo za prekršek.
c) Če se pravno sredstvo omejuje na posamezne prekrške, se takse v postopku s pravnimi sredstvi zaračunajo glede na sankcije, določene za te prekrške.

8.2 Postopek o zahtevi za sodno varstvo

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


8.2.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

8211


Zavrženje ali zavrnitev zahteve za sodno varstvo Opomba: če se zahteva za sodno varstvo le delno zavrže, lahko sodišče po pravičnem preudarku zniža takso na polovico ali določi, da se taksa ne zaračuna.

25 EUR

8212


Umik zahteve za sodno varstvo pred razpisom naroka za ustno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe

20 EUR


8.2.2 Pritožbeni postopek

8221


Zavrženje ali zavrnitev pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena

30 EUR


Opomba 8.2:
a) Če sodišče v postopku o zahtevi za sodno varstvo odpravi odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ, in samo odloči o prekršku ali če spremeni izpodbijano odločbo o prekršku, se plačajo enake takse kot v rednem sodnem postopku o prekršku.
b) V postopku o pritožbi zoper sodbo, s katero je bila na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka odločba prekrškovnega organa spremenjena v škodo storilca, in v postopku o pritožbi zoper druge odločbe sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 66. člena Zakona o prekrških se plačajo enake takse kot v pritožbenem postopku v rednem postopku o prekrških.

8.3 Premoženjskopravni zahtevek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1

8301


Predlogu za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v postopku o prekrških se v celoti ali deloma ugodi

1,0


Opomba 8.3:
a) Takso plača storilec.
b) Taksa se plača za vsako stopnjo postopka o prekrških glede na vrednost priznanega zahtevka.

8.4 Posebne takse v postopku o prekrških

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse

8401


Taksa zaradi krivdne povzročitve svoje privedbe ali preložitve dejanja v postopku o prekršku

50 EUR

8402


Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika, zapisnikarja, tolmača, strokovnjaka ali izvedenca, če je iz vsebine zahteve za izločitev razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča

50 EUR

8403


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sklep o redovni globi

30 EUR

8404


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrže ugovor zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku

30 EUR

8405


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe lastnika predmetov glede izreka o odvzemu predmetov

30 EUR

8406


Izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ali sklepa o določitvi uklonilnega zapora ali sklepa, s katerim se zavrže ali zavrne predlog storilca za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti

30 EUR

8407


Zavrnitev ali zavrženje pritožbe zoper sklepe, navedene pod tarifno številko 8407

40 EUR

8408


Zavrnitev ali zavrženje drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

20 EUR


Opomba 8.4:
a) Takso po tarifni številki 8401 plača obdolženec, zastopnik obdolžene pravne osebe, oškodovanec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec ali tolmač, ki je povzročil dejanje, navedeno pod to tarifno številko.
b) Takso po tarifni številki 8402 plača obdolženec, zastopnik obdolžene pravne osebe ali predlagatelj postopka, ki je vložil zahtevo za izločitev, oziroma zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je sam vložil zahtevo za izločitev.

9. NEPRAVDNI POSTOPKI

9.1 Splošne določbe

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


9.1.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

9111


Postopek na splošno

25 EUR

9112


Postopek se konča: 1. z umikom predloga pred razpisom naroka, če se odloča brez naroka, pa pred izdajo odločbe, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9111 se zniža na

8 EUR


9.1.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

9121


Postopek na splošno

16 EUR

9122


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9121 se zniža na

8 EUR


9.1.3 Izredna pravna sredstva

9131


Postopek o reviziji

16 EUR

9132


Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata. Taksa po tarifni številki 9131 se zniža na

11 EUR

9133


Obnova postopka

16 EUR


9.1.4 Posebne takse, povezane z nepravdnim postopkom

9141


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

10 EUR


Opomba 9.1:
a) Takse po tarifnih številkah 9111 do 9141 se plačujejo v vseh nepravdnih postopkih, razen tistih, za katere so takse v tej taksni tarifi posebej določene.
b) V postopku za razglasitev za mrtvo osebo, ki je pogrešana v vojni, se ne plačajo takse po tarifnih številkah 9111 do 9141.
c) Takse za pritožbeni postopek v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ne plača tisti, zoper katerega je predlagan odvzem poslovne sposobnosti oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik.
č) V nepravdnih postopkih je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

9.2 Zapuščinski postopek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 17. členu ZST-1


9.2.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

9211


Obravnava zapuščine v postopku, ki se konča s sklepom o dedovanju

1,5


9.2.2 Pritožbeni postopek

9221


Postopek na splošno

16 EUR

9222


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9221 se zniža na

8 EUR


Opomba 9.2:
Taksa za delitev zapuščine se ne plača posebej, če jo dediči sporazumno predlagajo in je sporazum o delitvi vpisan v sklep o dedovanju.

9.3 Sestava in hramba oporoke

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa


Znesek takse

9301


Sestava sodne oporoke

25 EUR

9302


Hramba oporoke pri sodišču

8 EUR

9303


Preklic oporoke pred sodiščem ali vrnitev oporoke, ki je v hrambi pri sodišču

8 EUR


Opomba 9.3:
a) Ne plača se nova taksa za hrambo, če se oporoka nadomesti z drugo, pač pa se plača taksa za vrnitev oporoke, ki se nadomešča z drugo.
b) Ne plača se taksa za preklic, če se s poznejšo oporoko prekliče prejšnja in hkrati sestavi nova oporoka.

9.4 Postopek za določitev odškodnine

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse


9.4.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

9411


Postopek na splošno, če se konča s sklepom o določitvi odškodnine

1,2

9412


Postopek se konča s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe Taksa po tarifni številki 9411 se zniža na

0,4


9.4.2 Postopek s pravnimi sredstvi

9421


Pritožbeni postopek

16 EUR

9422


Postopek o reviziji

16 EUR

9423


Obnova postopka

16 EUR


Opomba 9.4:
a) Takso po tarifni številki 9421 je treba plačati za vsako pritožbo v postopku za določitev odškodnine, ki ni takse prosta.
b) V postopku za določitev odškodnine je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je posebej določeno, da se plačajo v nepravdnih postopkih.

9.5 Postopek za cenitev in prodajo stvari

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse


9.5.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

9511


Postopek na splošno

1,2

9512


Postopek se konča z umikom predloga pred razpisom prodajnega naroka. Taksa po tarifni številki 9511 se zniža na

0,4


9.5.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

9521


Postopek na splošno

1,2

9522


Postopek se konča z umikom pritožbe pred začetkom seje senata. Taksa po tarifni številki 9521 se zniža na

0,6


9.5.3 Izredna pravna sredstva


9531


Obnova postopka

1,2


9.5.4 Posebne takse

9541


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

15 EUR


Opomba 9.5:
V postopku za cenitev in prodajo stvari je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je posebej določeno, da se plačajo v nepravdnih postopkih.

9.6 Delitveni postopek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 17. členu ZST-1 ali znesek takse


9.6.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

9611


Postopek na splošno

3,2

9612


Postopek se konča: 1. z umikom predloga pred razpisom naroka, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9611 se zniža na

1,0


9.6.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

9621


Postopek na splošno

2,1

9622


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9621 se zniža na

1,0


9.6.3 Izredna pravna sredstva

9631


Obnova postopka

2,1


9.6.4 Posebne takse

9641


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

30 EUR


Opomba 9.6:
V delitvenem postopku je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je posebej določeno, da se plačajo v nepravdnih postopkih.

9.7 Postopek za ureditev meje in postopek za določitev nujne poti

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


9.7.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

9711


Postopek na splošno

150 EUR

9712


Postopek se konča: 1. z umikom predloga pred razpisom naroka, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9711 se zniža na

50 EUR


9.7.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

9721


Postopek na splošno

100 EUR

9722


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9721 se zniža na

50 EUR


9.7.3 Izredna pravna sredstva

9731


Obnova postopka

100 EUR


9.7.4 Posebne takse

9741


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

30 EUR


Opomba 9.7:
V postopku za ureditev meje in postopku za določitev nujne poti je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je posebej določeno, da se plačajo v nepravdnih postopkih.

9.8 Overitev podpisov, pisave in prepisov

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 17. členu ZST-1 ali znesek takse

9801


Overitev podpisa (ročnega znaka), pisave ali prepisa oziroma fotokopije

2,46 EUR

9802


Overitev listine, pisane v tujem jeziku

5,0 EUR

9803


Overitev podpisa na pogodbi, katere vrednost je ocenljiva

0,3

9804


Overitev podpisa na pogodbi, katere vrednost ni ocenljiva

12,3 EUR

9805


Overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe, katere vrednost je ocenljiva

0,15

9806


Overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe, katere vrednost ni ocenljiva

6,0 EUR


Opomba 9.8:
a) Taksa za overitev pisave ali prepisa se plača od vsakega lista.
b) Za overitev podpisov na pooblastilih in za overitev podpisov na pogodbah se ob istočasni overitvi plača ena sama taksa ne glede na to, ali se overja en podpis ali več, in ne glede na to, koliko izvodov se overja.
c) Ne plača se taksa za overitev listine, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja v tujini.
č) Ne plača se taksa za overitev podpisa na listini ali za overitev prepisa listine, na podlagi katere se pridobi pomoč iz solidarnostno zbranih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč.
d) Taksi po tarifnih številkah 9803 in 9805 se plačata po vrednosti predmeta pogodbe.
e) Če taksa ni plačana, se overitev ne opravi.
f) Podpisi na listini, ki jo izda državni organ ali pravna oseba, se štejejo za en podpis, če sta po predpisih ali pravilih pooblaščeni za podpisovanje dve osebi ali več.

9.9 Vpisi ladij v vpisnike, ustanavljanje sklada za omejitev odgovornosti ladjarja,
pomorski protest

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 ali znesek takse


9.9.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

9911


Postopek o predlogu za dovolitev prvega vpisa ladje, s katero se opravlja ribiška dejavnost, v vpisnik ladij

123 EUR

9912


Postopek o predlogu za dovolitev prvega vpisa drugih ladij, ki se vpisujejo, v vpisnik ladij

1,5% od vrednosti ladje, vendar največ 2463 EUR

9913


Postopek o predlogu za druge vpise glede ladje, s katero se opravlja ribiška dejavnost, v vpisnik ladij

62 EUR

9914


Postopek o predlogu za druge vpise drugih ladij v vpisnik ladij

0,75% od vrednosti ladje, vendar največ 1231 EUR

9915


Postopek o predlogu za ustanovitev sklada za omejitev odgovornosti ladjarja

2,4

9916


Postopek se konča z zavrnitvijo ali zavrženjem predloga. Taksa po tarifnih številkah 9911, 9912, 9913, 9914 in 9915 se zniža na

35 EUR

9917


Postopek se konča z umikom predloga pred izdajo sklepa. Taksa po tarifnih številkah 9911, 9912, 9913, 9914 in 9915 se zniža na

20 EUR

9918


Sklep o delitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja

2,4


9.9.2 Pritožbeni postopek

9921


Postopek o pritožbi zoper sklep o vpisu

82 EUR

9922


Postopek o pritožbi zoper sklep o vpisu se konča z umikom pritožbe. Taksa po tarifni številki 9921 se zniža na

41 EUR

9923


Postopek o pritožbi zoper sklep o delitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja

2,4

9924


Postopek o pritožbi zoper sklep o delitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja se konča z umikom pritožbe. Taksa po tarifni številki 9923 se zniža na

1,2


9.9.3 Pomorski protest

9931


Pomorski protest

16 EUR


Opomba 9.9:
Če se v vlogi zahteva prvi vpis za več ladij, se plača taksa za vsako ladjo posebej.

9.10 Zemljiškoknjižni postopek

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Količnik za odmero takse po 17. členu ZST-1 ali znesek takse


9.10.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

91011


Vknjižba ali predznamba lastninske pravice

0,3

91012


Vknjižba ali predznamba drugih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo

50 EUR

91013


Zaznamba

12 EUR

91014


Sklep o pozivnem postopku

8 EUR


9.10.2 Postopek s pravnimi sredstvi

91021


Postopek o ugovoru ali pritožbi

16 EUR

91022


Postopek se konča z umikom ugovora ali pritožbe

8 EUR


Opomba 9.10: a) Predlog za vpis je takse prost. b) Takso je treba plačati tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti, razen če ne gre za vpis, ki je takse oproščen (opomba č). c) Taksa za vpis se plača tudi, kadar se opravi vpis med pravdnim, nepravdnim postopkom ali postopkom izvršbe in zavarovanja. č) Ne plača se taksa za naslednje vpise: 1. za vpis opravičbe predznambe; 2. za popolni ali delni izbris vpisane pravice; 3. za vpis v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti; 4. za uradna dejanja v postopku nastavitve in dopolnitve zemljiških knjig, razen če je napaka nastala po krivdi nosilca pravice, ter za prilagoditev zemljiških knjig dejanskemu stanju in stanju v katastru; 5. za ponovni vpis iste, čeprav deloma ugasle pravice zaradi pravdnega postopka ali postopka izvršbe in zavarovanja v korist iste osebe. Če je vrednost vpisane pravice večja, se plača predpisana taksa za presežno vrednost; 6. za vpis iste, čeprav deloma ugasle pravice na več nepremičninah, ki jih vodi v knjigah eno ali več sodišč; za prenos iste pravice z ene nepremičnine na drugo nepremičnino istega lastnika; za omejitev ali utesnitev iste pravice na del iste nepremičnine; za razširitev iste pravice še na druge nepremičnine istega lastnika; za razširitev skupnega poroštva na posamezna zemljiškoknjižna telesa. Ta oprostitev velja samo, če niso nastale spremembe glede obsega pravice in glede upravičenca; 7. za vpis delitve lastninske pravice, pravice uporabe ali služnostne užitne pravice med vpisanimi udeleženci, če so bile te pravice vpisane kot skupne; 8. za vpis na podlagi sklepa o dedovanju; 9. za vpis zastavne pravice na nepremičnino poroka, če je ta pravica že vpisana na nepremičnino glavnega dolžnika in če je bila za ta vpis plačana taksa; 10. za poznejši vpis solastnine zakonca na nepremičnini, ki je njuna skupna lastnina, če je samo eden od zakoncev vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi, in za vpis, s katerim se označi idealni del vsakega zakonca na nepremičninah, ki so njuna skupna lastnina.
d) Če se vpis vknjižbe ali predznambe z odločbo višjega sodišča popolnoma ali deloma razveljavi, se vrne vsa plačana taksa oziroma sorazmeren del.
e) Taksi po tarifnih številkah 91021 in 91022 je treba plačati za vsak postopek o pritožbi ali ugovoru.

9.11 Nepravdni postopki po Zakonu o gospodarskih družbah

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse


9.11.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

91111


Postopek na splošno

150 EUR

91112


Postopek se konča: 1. z umikom predloga pred razpisom naroka, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9711 se zniža na

50 EUR


9.11.2 Postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari

91121


Postopek na splošno

100 EUR

91122


Postopek se konča: 1. z umikom pritožbe pred začetkom seje senata, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Taksa po tarifni številki 9721 se zniža na

50 EUR


9.11.3 Izredna pravna sredstva

91131


Postopek o reviziji

100 EUR

91132


Postopek se konča z umikom revizije pred začetkom seje senata. Taksa po tarifni številki 9131 se zniža na

67 EUR

91133


Obnova postopka

100 EUR


9.11.4 Posebne takse

91141


Postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste

30 EUR


Opomba 9.11:
V nepravdnih postopkih po Zakonu o gospodarskih družbah je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je posebej določeno, da se plačajo v nepravdnih postopkih.

10. POSEBNI PRIMERI

10.1 Sodna potrdila, preslikave, izdajanje podatkov v elektronski obliki

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse

10101


Izdaja potrdila

2,46 EUR

10102


Potrdilo se izda v dveh ali več izvodih - za vsak nadaljnji izvod

0,41 EUR

10103


Preslikava listine iz sodnega spisa ali iz zbirke listin z uporabo tehničnih sredstev

0,20 EUR

10104


Kopiranje in izdaja DVD (do 4,2 GB)

12 EUR

10105


Kopiranje in izdaja CD (do 700 MB)

10 EUR

10106


Izbiranje podatkov, ki se nato kopirajo na izdani medij

8 EUR za vsake začete pol ure dela


Opomba 10.1:
a) Ne plača se taksa po tarifnih številkah 10101 in 10102 za potrdila:
1. izdana strankam, pričam, izvedencem in tolmačem o tem, da so navzoči na naroku, če so morali priti na narok;
2. o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe;
3. za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka ali uveljavljanje pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
b) Za preslikavo sodnega zapisnika, ki se izdela na naroku, se taksa ne plača.
c) Potrdilo oziroma preslikava se ne izda, če taksa ni plačana.
č) Taksa po tarifni številki 10106 se prišteje taksi po tarifni številki 10104 ali 10105.

10.2 Izpiski iz javnih knjig

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse

10201


Izpisek iz sodnega registra - za vsako začeto stran

3,28 EUR

10202


Overjena fotokopija registrskega lista

1,64 EUR

10203


Izpisek iz zemljiške ali druge javne knjige, ki jo vodijo sodišča, če se izda na zahtevo stranke - za vsak list

3,28 EUR


Opomba 10.2:
a) Za vsak nadaljnji izvod izpiska ali če napravi izpisek ali fotokopijo sama stranka in ga predloži sodišču v potrditev, se plača polovica takse po tej tarifni številki.
b) Ne plača se taksa po tej tarifni številki za izpiske iz zemljiških knjig in drugih javnih knjig o nepremičninah, ki se izdajo strankam, da bi mogle uveljaviti pravico do otroškega dodatka ali pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
c) Izpisek ali fotokopija se ne izda, če taksa ni plačana.

10.3 Sodni pologi

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek letne takse

10301


Polog denarja, stvari in vrednostnih papirjev na zahtevo stranke

15% od vrednosti pologa - največ 410 EUR


Opomba 10.3:
a) Taksa se plača za prvo leto naprej, za preostala leta pa takrat, ko se polog dvigne. Začeto leto se šteje za celo leto.
b) Če se prenese polog od enega sodišča k drugemu na zahtevo položnika, se plača za prenos enoletna taksa.
c) Taksna obveznost nastane z izdajo sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za sodni polog.

10.4 Pravna pomoč

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse

10401


Sestava vloge, ki se da ustno na zapisnik zunaj naroka

40% takse, ki se plača za postopek na podlagi te vloge

10402


Poslovanje sodnika ali sodnega delavca zunaj sodišča

8 EUR





PRILOGA 1:

Višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena tega zakona pri vrednostih spornega predmeta do 500.000 eurov:

Pri vrednosti spornega predmeta do ... EUR

znaša taksa... EUR

Pri vrednosti spornega predmeta do ... EUR

znaša taksa... EUR

300

17

40.000

265

600

24

45.000

285

900

31

50.000

305

1.200

38

65.000

372

1.500

45

80.000

439

2.000

50

95.000

506

2.500

55

110.000

573

3.000

60

125.000

640

3.500

65

140.000

707

4.000

70

155.000

774

4.500

75

170.000

841

5.000

80

185.000

908

6.000

89

200.000

975

7.000

98

230.000


1.075

8.000

107

260.000

1.175

9.000

116

290.000

1.275

10.000

125

320.000

1.375

13.000

141

350.000

1.475

16.000

157

380.000

1.575

19.000

173

410.000

1.675

22.000

189

440.000

1.775

25.000

205

470.000

1.875

30.000

225

500.000

1.975

35.000

245


PRILOGA 2:

Višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 17. člena tega zakona pri vrednostih predmeta postopka do enega milijona eurov:

Pri vrednosti predmeta postopka do... EUR

znaša taksa... EUR

Pri vrednosti predmeta postopka do... EUR

znaša taksa... EUR

Pri vrednosti predmeta postopka do... EUR

znaša taksa... EUR

1.000

30

250.000

636

640.000

1.104

2.000

54

260.000

648

650.000

1.116

3.000

78

270.000

660

660.000

1.128

4.000

102

280.000

672

670.000

1.140

5.000

126

290.000

684

680.000

1.152

8.000

144

300.000

696

690.000

1.164

11.000

162

310.000

708

700.000

1.176

14.000

180

320.000

720

710.000

1.188

17.000

198

330.000

732

720.000

1.200

20.000

216

340.000

744

730.000

1.212

23.000

234

350.000

756

740.000

1.224

26.000

252

360.000

768

750.000

1.236

29.000

270

370.000

780

760.000

1.248

32.000

288

380.000

792

770.000

1.260

35.000

306

390.000

804

780.000

1.272

38.000

324

400.000

816

790.000

1.284

41.000

342

410.000

828

800.000

1.296

44.000

360

420.000

840

810.000

1.308

47.000

378

430.000

852

820.000

1.320

50.000

396

440.000

864

830.000

1.332

60.000

408

450.000

876

840.000

1344

70.000

420

460.000

888

850.000

1.356

80.000

432

470.000

900

860.000

1.368

90.000

444

480.000

912

870.000

1.380

100.000

456

490.000

924

880.000

1.392

110.000

468

500.000

936

890.000

1.404

120.000

480

510.000

948

900.000

1.416

130.000

492

520.000

960

910.000

1.428

140.000

504

530.000

972

920.000

1.440

150.000

516

540.000

984

930.000

1.452

160.000

528

550.000

996

940.000

1464

170.000

540

560.000

1.008

950.000

1.476

180.000

552

570.000

1.020

960.000

1.488

190.000

564

580.000

1.032

970.000

1.500

200.000

576

590.000

1.044

980.000

1.512

210.000

588

600.000

1.056

990.000

1.524

220.000

600

610.000

1.068

1.000.000

1.536

230.000

612

620.000

1.080

240.000

624

630.000

1.092


III. OBRAZLOŽITEV

1. Normativni del

k 1. členu:
Predlog zakona določa pravila z zvezi s taksami, ki se plačujejo pred sodišči v Republiki Sloveniji. Ta člen ostaja nespremenjen glede na prejšnji zakon.

k 2. členu:
Ta člen našteva postopke, v katerih se plačujejo sodne takse. Drugače kot prejšnji zakon, ki je v 7. točki drugega člena določal, da se takse plačujejo le v kazenskem postopku na zasebno tožbo, predlog novega zakona v šesti točki določa, da se takse plačujejo v kazenskem postopku. Pri tem gre torej tudi za kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar pa je novost. Predlog zakona kot novost določa tudi takse za postopek o prekrških. Poleg tega v 2. točki izrecno določa, da se takse plačujejo v postopku o delovnih in socialnih sporih, razen če za posamezne vrste postopkov o delovnih in socialnih sporih zakon ne določa drugače, pri čemer gre za izjeme, določene v predlogu zakona, pa tudi v drugih zakonih, ki urejajo področje delovnih in socialnih sporov. Predlog zakona pa ne določa več posebej, da se takse plačujejo v zemljiškoknjižnem postopku, saj je oddelek o taksah v tem postopku zaradi ustreznejše sistematike uvrščen med nepravdne postopke. V skladu z zadnjo spremembo Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 93/07) se sodne takse v postopku vpisa v sodni register od 1. februarja 2008 dalje ne bodo več plačevale.

k 3. členu:
V tem členu je določen prvotni zavezanec za plačilo takse v različnih postopkih, ki je glede na naravo postopka v nekaterih primerih hkrati tudi končni zavezanec za njeno plačilo. Glede na to, da se v večini primerov plača enkratna taksa za postopek na posamezni stopnji, velja, da mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja sodišča, razen če ta zakon ne določa drugače. V nekaterih postopkih je namreč prvotni zavezanec za plačilo takse ob upoštevanju narave postopka določen drugače. Določbe drugega, tretjega, sedmega in osmega odstavka so vsebinsko enake kot v prejšnjem zakonu, le da so uvrščene v isti člen. Novost predstavljata kazenski postopek in postopek o prekrških, kjer je zavezanec za plačilo takse storilec kaznivega dejanja oziroma prekrška, kateremu je bila pravnomočno izrečena ustrezna sankcija oziroma mu je bila sankcija pravnomočno odpuščena. V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, je v primeru, ko vstopi v postopek oškodovanec kot tožilec, le-ta dolžan plačati določen znesek takse ob vstopu v postopek. Če je nato obdolžencu pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je kazen pravnomočno odpuščena, je dolžan plačati dodaten znesek takse obdolženec, sicer pa mora ta dodaten znesek takse plačati oškodovanec kot tožilec. Enako kot v postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti in vanj vstopi oškodovanec kot tožilec, velja glede zavezanca za plačilo takse v kazenskem postopku na zasebno tožbo. Poudariti velja, da so v tem členu določeni izključno prvotni zavezanci za plačilo takse. Če mora katera od strank na koncu postopka povrniti takso drugi stranki, pa odloči sodišče po pravilih o povračilu stroškov postopka, ki se nahajajo v ustreznem procesnem zakonu. V ta pravila določbe 3. člena predloga zakona ne posegajo.
V zvezi s tem členom je treba pojasniti, da velja določba prvega odstavka tega člena tudi za določitev taksnih zavezancev za plačilo tistih taks, ki se v vseh postopkih plačujejo poleg osnovne enkratne takse za postopek na posamezni stopnji. Tako mora npr. posamezno posebno takso v kazenskem postopku ali postopku o prekrških plačati tisti, na katerega se sodna odločba nanaša ali ki vloži zadevno pravno sredstvo, to pa ni nujno le storilec kaznivega dejanja oziroma prekrška, kateremu je bila pravnomočno izrečena ustrezna sankcija oziroma mu je bila sankcija pravnomočno odpuščena.

k 4. členu:
Ta člen je vsebinsko enak kot v prejšnjem zakonu, le da je zaradi ustreznejše sistematike uvrščen za glavnim členom, ki določa zavezance za plačilo takse.

k 5. členu:
Ta obsežen člen v prvem odstavku določa nastanek taksne obveznosti v različnih primerih oziroma vrstah postopkov. Načeloma velja, da nastane taksna obveznost ob vložitvi vloge ali ob dokončanju zapisnika o vlogi, v posebnih primerih oziroma postopkih pa je nastanek taksne obveznosti glede na naravo postopka določen drugače. Novost predstavlja nastanek taksne obveznosti v pravdnem postopku, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, v postopku o socialnih sporih, v kazenskem postopku, v postopku o prekrških, za takso, ki jo je potrebno plačati ob domnevi umika vloge zaradi neplačila takse za postopek, za poravnavo, pri kateri vrednost predmeta presega vrednost predmeta postopka, za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov in tej podobne takse ter za takso za napoved pritožbe.
Izmed naštetih novosti je podrobneje predstavljen nastanek taksne obveznosti v kazenskem postopku in postopku o prekrških. V kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti in v katerem vseskozi kot tožilec nastopa državni tožilec, nastane taksna obveznost ob pravnomočnosti odločbe, s katero sodišče izreče kazensko sankcijo ali obdolžencu kazen odpusti. Če v kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, vstopi oškodovanec kot tožilec, nastane taksna obveznost za plačilo "začetne" takse ob vstopu oškodovanca kot tožilca v postopek, taksna obveznost za "dodatno" takso pa nastane ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin. Če sodišče ne izda sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodni opomin (če se torej postopek konča na drug način), se dodatna taksa ne plača. V kazenskem postopku na zasebno tožbo nastane taksna obveznost za plačilo "začetne" takse ob vložitvi tožbe, za "dodatno" takso pa ob pravnomočnosti sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodišče sodni opomin. Tudi v kazenskem postopku na zasebno tožbo velja, da se v primeru, če sodišče ne izda sodbe ali sklepa, s katerim izreče sodni opomin (če se torej postopek konča na drug način), dodatna taksa ne plača. Taksna obveznost za pravna sredstva nastane ob pravnomočnosti odločbe o pravnem sredstvu. V postopku o prekrških nastane taksna obveznost enako kot v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti in v katerem vseskozi kot tožilec nastopa državni tožilec. Zavezanec za plačilo takse v navedenih primerih je določen v 3. členu predloga zakona.
Drugi, tretji in četrti odstavek tega člena določajo, kdaj je potrebno plačati takso. Zaradi realizacije ukrepa odprave administrativnih ovir št. 25/07, katerega cilj je poenostavitev plačevanja in dokazovanja plačane sodne takse, je potrebno ločiti trenutek nastanka taksne obveznosti in trenutek, ko je treba plačati takso. Da bi lahko v skladu z navedenim ukrepom sodišča sama preverjala plačilo sodnih taks in da torej strankam vsaj v večini primerov ne bi bilo treba dokazovati opravljenega plačila, je nujno potrebno, da je sodna taksa plačana z enoznačno sklicno številko, s pomočjo katere sodišče ugotovi, za katero zadevo je taksa plačana. Ker pa ob vložitvi tožbe, ko sicer nastane taksna obveznost, stranka še nima sklicne številke, predlog zakona določa, da je treba takso plačati šele po prejemu plačilnega naloga s strani sodišča. Sodišče bo namreč v skladu s prvim odstavkom 34. člena predloga zakona stranki poslalo plačilni nalog, v katerem bo poleg drugih sestavin določilo sklicno številko za plačilo takse. Šele po prejemu tega naloga bo stranka dolžna plačati takso. Zaradi poenotenja dela sodišč predlog zakona opisani postopek plačila takse razširja na večino postopkov, izjeme pa so določene v tretjem in četrtem odstavku obravnavanega člena. Taksa za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine se bo v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju plačala na podlagi predpripravljenega obrazca, ki bo vseboval tudi sklicno številko, taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa se bo plačala z navedbo sklicne številke, navedene v sklepu o izvršbi. V teh dveh primerih bo torej tehnično izvedljivo, da bo zavezanec plačal takso ob nastanku taksne obveznosti in da bo sodišče o tem plačilu takoj nedvomno obveščeno brez posebnega dokazovanja plačila takse s strani plačnika. Poleg tega izjemo predstavljajo tudi postopki in dejanja sodišča iz 16. in 17. točke prvega odstavka tega člena, kjer gre npr. za izdelavo fotokopij, izdajo raznih izpiskov, potrdil ipd. V teh primerih sodišče izvede storitev neposredno po prejemu zahteve zanjo, zato bo potrebno takso plačati ob nastanku taksne obveznosti. V ta namen je v predlogu zakona predvideno plačilo takse neposredno pri sodišču. Četrti odstavek tega člena bo dejansko mogoče uporabljati šele, ko bo pri sodiščih zagotovljena možnost plačila takse na ta način (41. člen predloga zakona).

k 6. členu:
Prvi odstavek tega člena med načini plačevanja sodnih taks ne določa več možnosti plačevanja sodnih taks s sodnimi kolki. Prehodno ureditev glede sodnih kolkov določa 44. člen predloga zakona.
Najpomembnejšo novost predstavlja določba tretjega odstavka, po kateri taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, če je sodno takso plačal s sklicno številko, ki mu je bila dodeljena predhodno (v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. člena predloga zakona. Kot je navedeno v obrazložitvi k 5. členu, bo sodišče v tem primeru samo preverilo plačilo sodne takse. Tega pa ne bo moglo storiti v primerih iz 16. in 17. točke prvega odstavka 5. člena predloga zakona, ko bo plačilo takse opravljeno neposredno pri sodišču. V teh primerih bo moral plačnik dokazati plačilo takse s potrdilom o opravljenem plačilu.

k 7. členu:
Predlog zakona določa takse v eurih, ni več sistema točk.
Predlog zakona ne vsebuje več t. i. inflacijske klavzule, saj je v urejenih gospodarskih razmerah nesmiselna. Višina taks se bo spreminjala z zakonom in ne več z uredbo vlade.

k 8. členu:
V nasprotju s prejšnjim zakonom predlog zakona ne dopušča več možnosti, da bi bilo plačilo takse kot procesna predpostavka določeno v tem (torej taksnem) zakonu. Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke predlog zakona v celoti prepušča ustreznim procesnim zakonom. Gre namreč za pomemben institut procesnega prava, zato mora biti kot del postopka določen v procesnih zakonih. Na ta način se poveča pravna varnost udeležencev postopka.

k 9. členu:
V tem členu se spreminjajo zastaralni roki in začetek teka zastaranja pravice zahtevati plačilo sodne takse. Zastaranje te pravice začne teči s pretekom koledarskega leta, v katerem se je postopek pravnomočno končal, in ne več s pretekom koledarskega leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Relativni zastaralni rok se z dveh let podaljšuje na pet let, absolutni zastaralni rok pa s štirih na deset let. Predlagana ureditev je enostavnejša in učinkovitejša od prejšnje. Pripravljena je po vzoru nemškega GKG.

k 10. členu:
Določba prvega odstavka tega člena razširja taksne oprostitve še na organe lokalnih samoupravnih skupnosti, določbi drugega in petega odstavka tega člena sta enaki kot v prejšnjem zakonu, določbi tretjega in četrtega odstavka pa sta v ta člen vnešeni na novo.
Določba tretjega odstavka predstavlja vsebinsko novost glede na prejšnji zakon. Taksne oprostitve razširja na invalidske organizacije, vendar le v postopkih v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene. Razlog za tako ureditev je v tem, da so invalidske organizacije namenjene zaščiti interesov in zadovoljevanju posebnih potreb invalidov, katerim država že po ustavi namenja posebno skrb. Poleg tega predlog zakona oprošča invalide plačila sodnih taks v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti. Konvencija OZN o pravicah invalidov, ki je v postopku ratifikacije, med drugim države pogodbenice zavezuje, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije zaradi invalidnosti, ki jo izvajajo posamezniki, organizacije in zasebna podjetja. Z oprostitvijo plačila sodnih taks za stranko - invalida v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti, se invalidom omogoča lažji dostop do pravnega varstva, kar pomembno prispeva k izenačevanju njihovih možnosti.
Določba četrtega odstavka o tem, da se v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, je prenešena iz 12. člena prejšnjega zakona, ki je bil črtan, saj so ostale določbe o tem, v katerih postopkih se taksa ne plača, prenešene v ustrezne dele taksne tarife.

k 11. in 12. členu:
Cilj spremenjene ureditve v členih v zvezi z oprostitvijo plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe je poenostavitev postopka odločanja o oprostitvi plačila taks tako za stranko kot za sodišče. Pomembnejše novosti:
- čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev;
- posebej so navedeni kriteriji za oprostitev plačila taks za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka; predlagana ureditev sledi odločbi Ustavnega sodišča U-I-255/99 z dne 5.6.2003, v kateri je izreklo, da mora ugodnost oprostitve plačila sodnih taks za vložitev tožbe veljati tudi za podjetnika posameznika in pravne osebe;
- pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja, oziroma premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke;
- o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks se odloča na predlog stranke, ki ga je treba vložiti pri sodišču prve stopnje in to sodišče o njem tudi odloči - ne glede na to, ali je zadeva morda že pred sodiščem višje stopnje in gre le za predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo ali izredno pravno sredstvo;
- stranki ni potrebno več dostavljati sodišču odločb o dohodnini ter potrdil o dohodkih in premoženjskem stanju, temveč mora predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo; izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, prihrankih in dohodkih stranke ter njenih družinskih članov, v posebni rubriki, ki se nanaša na druge relevantne navedbe, pa lahko stranka navede tudi svoja bremena; če sodišče dvomi o resničnosti navedb v navedeni izjavi, jih po uradni dolžnosti preveri; v ta namen pridobi potrebne podatke na način, ki je podrobneje določen v četrtem odstavku 12. člena predloga zakona, če pa jih ne more pridobiti (npr. glede premoženja v tujini), jih mora predložiti stranka; sodišče lahko o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov zasliši tudi nasprotno stranko.

k 13. členu:
Predlog zakona tako kot prejšnji zakon določa, da sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Na novo pa je določeno, da oprostitev plačila sodnih taks ne velja za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ter za takse po tarifnih številkah 3002, 7401, 7402, 8401 in 8402. To so takse, ki jih mora plačati tisti udeleženec postopka, ki krivdno povzroči podaljšanje sodnega postopka zaradi povzročitve svoje privedbe ipd. oziroma ki z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča poda neutemeljeno zahtevo za izločitev. V teh primerih ima taksa tudi funkcijo odvračanja od krivdnega zavlačevanja sodnih postopkov, zato bi bilo neupravičeno, da bi bil udeleženec postopka, ki bi krivdno povzročil zavlačevanje postopka, zaradi slabih premoženjskih razmer oproščen plačila teh taks.
Sklep o oprostitvi, odložitvi ali o obročnem plačilu takse lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore plačilo taks. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora stranka plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena.

k 14. členu:
Določbe tega člena ostajajo nespremenjene glede na prejšnji zakon.

k 15. členu:
Novost tega člena predstavlja četrti odstavek, ki določa, da mora stranka, ki je sicer oproščena plačila taks, naknadno plačati svoj delež takse po načelu (ne)uspeha, če na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega tisti del takse, ki bi ga morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Pridobitev premoženja v obravnavanem primeru mora biti dejanska, npr. kot rezultat uspešne izvršbe. Smiselno je namreč, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.

k 16. členu:
Ta člen je novost. Nanaša se na takse v tistih postopkih, pri katerih je v tarifnem delu v tabeli desno zgoraj določeno, da se taksa odmeri po 16. členu. To so sporni postopki in nekateri nepravdni postopki.
Ta člen določa zneske taks s količnikom 1,0. Najprej navaja najnižji znesek takse s količnikom 1,0, ki ga je potrebno plačati v zadevnih postopkih. Pri vrednosti spornega predmeta do 300 eurov znaša ta taksa 17 eurov. Nato pa je v tem členu določena tabela taks. Tabela je narejena po zgledu nemškega GKG. Izhodišče za določitev višin taks v tabeli so bile takse, ki so določene v nemškem GKG za pravdni postopek na prvi stopnji kot najpogostejši oziroma "osnovni" postopek pred sodišči. Takse v predlogu zakona znašajo 66% nemških taks, hkrati pa so tudi pri mejnih vrednostih predmeta postopka do mejne vrednosti 185.000 eurov, kjer je po prejšnjem zakonu določen limit, povprečno enako visoke kot takse po prejšnjem zakonu. Takse s količnikom 1,0 po predlogu zakona naraščajo degresivno vse do vrednosti 60.975 eurov.
Podrobnejša obrazložitev razmerja med višino taks v predlogu zakona in višino taks v prejšnjem zakonu se nahaja v uvodni obrazložitvi predloga zakona.
Izračuni višin taks s količnikom 1,0 pri vrednostih spornega predmeta do 500.000 eurov so navedeni v prilogi 1 na koncu tarifnega dela zakona. Tabela v tej prilogi, ki je sestavni del tega zakona, bistveno olajša izračunavanje takse v konkretnih primerih.

k 17. členu:
Ta člen je novost. Nanaša se na takse v tistih nepravdnih postopkih, pri katerih je v tarifnem delu v tabeli desno zgoraj določeno, da se taksa odmeri po 17. členu.
Tudi ta člen določa zneske taks s količnikom 1,0. Najprej navaja najnižji znesek takse s količnikom 1,0, ki ga je potrebno plačati v zadevnih postopkih. Pri vrednosti predmeta postopka do 1.000 eurov znaša ta taksa 30 eurov. Nato pa je tudi v tem členu določena tabela taks. Tabela je narejena po zgledu nemškega KostO. Izhodišče za določitev višin taks v tabeli so bile takse, ki so določene v nemškem KostO za zapuščinski postopek na prvi stopnji in sicer v primerjavi s taksami, določenimi za ta postopek po prejšnjem Zakonu o sodnih taksah. Takse v predlogu zakona so pri mejnih vrednostih predmeta postopka do mejne vrednosti 70.000 eurov, kjer je po prejšnjem zakonu določen limit, povprečno za 17% nižje kot po prejšnjem zakonu, hkrati pa trikrat višje od istovrstnih nemških taks, določenih v KostO. Pri vrednostih predmeta postopka nad 70.000 eurov takse po predlogu zakona naraščajo počasneje kot nemške takse, tako da se pri vrednosti predmeta 930.000 eurov po višini izenačijo z nemškimi. Pri vrednostih predmeta nad 930.000 eurov pa znaša naraščanje taks po predlogu zakona približno 66% naraščanja nemških taks. Takse s količnikom 1,0 po predlogu zakona naraščajo degresivno vse do vrednosti 18.536 eurov.
Izračuni višin taks s količnikom 1,0 pri vrednostih predmeta postopka do enega milijona eurov so navedeni v prilogi 2 na koncu tarifnega dela zakona. Tabela v tej prilogi, ki je sestavni del tega zakona, bistveno olajša izračunavanje takse v konkretnih primerih.

k 18. členu:
Prvi odstavek določa najpomembnejšo novost predloga zakona. Namesto posebnih taks za tožbo, odgovor na tožbo in odločbo sodišča se plača enkratna enotna taksa za celoten postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče. Izjemo predstavlja plačilo raznih nižjih stranskih taks.
Določbe drugega do petega odstavka so smiselno enake kot v prejšnjem zakonu. Zbrane so v istem členu, ker predstavljajo dopolnitev pravila iz prvega odstavka.

k 19. členu:
Določbe tega člena so smiselno enake kot v prejšnjem zakonu. Črta se le določilo v zvezi s točkami.

k 20. členu:
Prvi odstavek določa splošno načelo o seštevanju vrednosti več spornih predmetov v istem postopku na isti stopnji.
Določilo v drugem odstavku je smiselno enako kot v prejšnjem zakonu. Predstavlja izjemo od določbe v prvem odstavku tega člena.

k 21. členu:
Določbi tega člena prek določitve najvišjih vrednosti predmeta postopka predstavljata zgornjo omejitev višin sodnih taks. Določeni sta po zgledu nemškega GKG in KostO. Vrednost predmeta je v tistih nepravdnih postopkih, kjer se taksa odmerja po 17. členu predloga zakona, določena dvakrat višje kot pri postopkih, na katere se nanaša 16. člen, zato, ker so vrednosti predmeta v teh nepravdnih postopkih na splošno precej višje kot npr. v pravdnih postopkih. V skladu s tem so takse v postopkih, na katere se nanaša 17. člen, relativno precej nižje kot v postopkih, na katere se nanaša 16. člen. Tako znaša najvišja taksa s količnikom 1,0 v postopkih, na katere se nanaša 17. člen, 19.318 eurov, v postopkih, na katere se nanaša 16. člen, pa kar 60.975 eurov in to kljub temu, da je zgornja vrednost predmeta v tej drugi skupini postopkov dvakrat nižja kot v prvi skupini.

k 22. členu:
Prvi odstavek v nasprotju s prejšnjim zakonom v sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja in v sporih za izpraznitev nepremičnine ne določa fiksne vrednosti spornega predmeta, temveč vrednost spornega predmeta navezuje na nadomestilo, ki ga je potrebno plačati za sporni čas, pri čemer se kot najvišje nadomestilo upošteva enoletno nadomestilo. Pri določanju taks v postopkih v zvezi z najemnimi ipd. razmerji je namreč potrebno upoštevati gospodarski interes strank. Enako je določeno v nemškem GKG.
Določba drugega odstavka je novost. Povzeta je po GKG.

k 23. členu:
Kljub temu, da nemški GKG in avstrijski GGG kot odmerno osnovo v preživninskih sporih načeloma določata enoletni znesek preživnine, je v obravnavanih primerih smiselno obdržati trimesečni znesek preživnine. V nasprotju s prejšnjim zakonom je po predlogu novega zakona treba plačati celotno sodno takso na začetku postopka, kar je lahko za potencialnega tožnika (to je pogosto mati samohranilka) tako velik izdatek, da se morda ne bo odločil za sodno uveljavljanje pravice, ki mu sicer pripada. Če bi odmerno osnovo povečali na enoletni znesek preživnine, bi gotovo marsikoga odvrnili od uveljavljanja svojih pravic. Določba prvega odstavka tega člena, ki ostaja nespremenjena glede na prejšnji zakon, ima torej tudi socialno funkcijo.

k 24. členu:
Način določanja vrednosti predmeta v stečajnem postopku in postopku prisilne poravnave je enak kot v prejšnjem zakonu.

k 25. členu:
Določbe tega člena ostajajo nespremenjene glede na prejšnji zakon.


k 26. in 27. členu:
Določbi teh dveh členov ostajata nespremenjeni glede na prejšnji zakon.

k 28. členu:
Določba tega člena je smiselno enaka kot v prejšnjem zakonu, le da je namesto v tarifni uvrščena v normativni del.

k 29. členu:
Ta člen določa fiksne vrednosti predmeta v nekaterih izmed postopkov, v katerih prejšnji zakon določa fiksne takse. V izogib določanju posebnih tabel za vse takse v teh postopkih predlog zakona določa le fiksne vrednosti predmetov teh postopkov, zaradi česar se za določitev konkretnih višin taks v teh postopkih uporabijo količniki, določeni v tabeli za redni pravdni postopek (tabela 1.1). Vrednosti predmeta so v zadevnih postopkih določene v takih višinah, da so takse, ki se zanje odmerijo po tabeli 1.1, enako visoke kot v istovrstnih postopkih po prejšnjem zakonu.

k 30. členu:
Določbe tega člena predstavljajo pravila za ugotavljanje vrednosti predmeta postopka v primerih, ko te vrednosti ni mogoče ugotoviti po določbah 19. do 29. člena. Na ta način so v predlogu zakona na področju ugotavljanja vrednosti predmeta postopka zajeti vsi postopki, v katerih se takse plačujejo po vrednosti predmeta.
Določbi prvega in drugega odstavka sta pripravljeni po vzoru nemškega GKG, določba tretjega odstavka pa po vzoru avstrijskega GGG.

k 31. členu:
Ta člen ostaja nespremenjen glede na prejšnji zakon.

k 32. členu:
Določba prvega odstavka je enaka kot v prejšnjem zakonu.
Drugi stavek v drugem odstavku je dodan kot pojasnilo k prvemu stavku istega odstavka.
Določilo tretjega odstavka predstavlja prilagoditev istovrstne določbe iz prejšnjega zakona novemu sistemu sodnih taks. Glede na to, da se po predlogu zakona plača enkratna taksa za postopek na določeni stopnji že na začetku postopka, je za spremembo te osnovne taksne obveznosti pomembno le povečanje tožbenega zahtevka. V tem primeru se plača taksa za povečano vrednost predmeta postopka, v to takso pa se všteje taksa, plačana za prvotno vrednost. Če se tožbeni zahtevek zmanjša, kar pomeni, da se delno umakne, se taksa za postopek ne spremeni. Če stranka le delno umakne zahtevek, namreč sodišču prihrani le malo dela, poleg tega pa se s tako ureditvijo spodbuja stranke, da pripomorejo k predčasni zaključitvi postopka v celoti. Enako je določeno v nemškem GKG in avstrijskem GGG.

k 33. členu: Predlog zakona določa nov člen o taksi zaradi zavlačevanja sodnega postopka. Pripravljen je po vzoru nemškega GKG, ki določa, da lahko sodišče v navedenih primerih naloži posebno takso v višini takse, ta taksa pa se lahko zniža do ene četrtine. Posebna taksa v višini takse pomeni takso glede na vrednost spornega predmeta, vendar ne s količnikom, ki je določen za posamezen postopek (v pravdnem postopku na prvi stopnji znaša količnik 3,0, v pravdnem postopku na drugi stopnji 4,0 ipd.), temveč s količnikom 1,0. Predlog zakona višino te takse določa nekoliko drugače, saj niso v vseh postopkih takse določene glede na vrednost predmeta postopka. Da bi bila obravnavana določba uporabna v vseh postopkih, na katere se nanaša, je ta taksa določena v višini ene tretjine takse za postopek na prvi stopnji, znižati pa jo je mogoče do takse v višini ene šestine takse za postopek na prvi stopnji. V rednem pravdnem postopku na prvi stopnji znaša namreč količnik takse za postopek na splošno 3,0, tako da predstavlja v tem postopku ena tretjina te takse takso s količnikom 1,0. V tem postopku je torej razmerje med takso za postopek in takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov enako kot v Nemčiji. To razmerje po predlogu zakona velja tudi za druge postopke. Pri znižanju te takse pa je slovenska ureditev strožja od nemške, saj se po GKG taksa zaradi zavlačevanja postopka lahko zniža do ene četrtine, torej do količnika 0,25, v predlogu Zakona o sodnih taksah pa je to takso mogoče znižati le do ene polovice, torej do takse v višini ene šestine takse za postopek na prvi stopnji. Omenjena razlika izhaja iz dejstva, da so v Nemčiji stranke v postopkih veliko bolj disciplinirane kot v Sloveniji. Zaradi tega je v slovenskem zakonu potrebna strožja ureditev, ki jih bo bolj odvračala od zavlačevanja postopkov.
Tudi ureditev posebne pritožbe zoper sklep o plačilu takse zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je pripravljena po nemškem vzoru.
V tretjem odstavku je določeno, da se taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov ne plača v kazenskem postopku in postopku o prekrških. V teh primerih je namreč taksa za postopek znana šele na koncu postopka, zato je vsebinsko enaka taksa v navedenih postopkih določena v fiksnih zneskih v okviru tistega dela taksne tarife, ki določa takse v kazenskem postopku oziroma postopku o prekrških.

k 34. členu:
Novost določbe prvega odstavka je v tem, da ne določa več opomina in opominske takse. Če je treba v skladu z določbo drugega odstavka 5. člena predloga zakona takso plačati po prejemu plačilega naloga, mora sodišče ob nastanku taksne obveznosti stranki čim prej izročiti ali poslati plačilni nalog, ki velja kot odločba o odmeri sodne takse. V nalogu mora biti navedeno osebno ime in naslov, za pravno osebo pa ime in sedež, znesek dolžne takse, številka računa za nakazilo, sklicna številka, rok za plačilo ter opozorilo glede posledic morebitnega neplačila. Načeloma znaša rok za plačilo 15 dni, v postopku izvršbe in zavarovanja pa 8 dni (prilagoditev rokom za dopolnitev predloga v postopku izvršbe in zavarovanja).
Določba drugega odstavka predstavlja posebno ureditev načina plačevanja takse za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, vendar samo v primeru, če predlog za izvršbo ne bo poslan elektronsko (če bo poslan elektronsko, se bo registriral šele, ko bo taksa plačana, zato v tem primeru obravnavana ureditev ne bo potrebna). Predlog za začetek tega postopka bo namreč potrebno vložiti na predhodno pripravljenem obrazcu, ki bo že vseboval sklicno številko za plačilo takse. Zaradi tega bo potrebno takso plačati ob nastanku taksne obveznosti. Če predlagatelj ne bo plačal takse ob vložitvi vloge, mu bo sodišče poslalo plačilni nalog z enakimi sestavinami, kot jih bo vseboval plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena. V nasprotju z opominom iz prejšnjega zakona predlog zakona ne določa opominske takse.
Enako ureditev kot drugi vsebuje tretji odstavek, le da se nanaša na plačevanje takse za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Razlika med obema odstavkoma je v tem, da je takso za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine treba plačati z navedbo sklicne številke, navedene v sklepu o izvršbi.
Določba četrtega odstavka spreminja istovrstno določbo prejšnjega zakona. Razlika med obema določbama je v tem, da je po prejšnji ureditvi v navedenem primeru potrebno plačati četrtino takse za vlogo, ki je bila zavržena ali se šteje za umaknjeno, po predlagani ureditvi pa takso, ki je v tarifnem delu zakona določena za umik vloge oziroma tretjino takse, določene za postopek o vlogi. Glede na to, da se v obravnavanem primeru vloga šteje za umaknjeno, je smiselno, da se tudi za ta domnevani umik plača taksa, ki je v posameznih postopkih posebej določena za umik vloge. Ker pa predlog zakona ne določa posebne takse za umik vsake vloge, je za te primere predpisana taksa v višini ene tretjine takse, določene za postopek o vlogi. V primeru iz četrtega odstavka tega člena pošlje sodišče zavezancu za plačilo takse nov nalog, v katerem navede nov znesek takse.

k 35. členu:
Ta člen na novo ureja postopek izterjave neplačane takse. V nasprotju s prejšnjim zakonom ne določa več dveh različnih postopkov za izterjavo neplačanih taks od domačih fizičnih in domačih pravnih oseb, temveč za vse domače osebe določa enak postopek. Ohranja pa deloma različna postopka za izterjavo neplačanih taks od domačih in tujih oseb.
Postopek izterjave neplačanih taks je v predlogu zakona zelo poenostavljen, kar bo pripomoglo k njegovi večji hitrosti in učinkovitosti. Predlog zakona določa, da sodišče v primeru, če zavezanec ne plača takse v roku, navedenem v plačilem nalogu iz 34. člena tega zakona, potrdi izvršljivost plačilnega naloga ter ga pošlje pristojnemu organu v izterjavo. Pristojni organ za izterjavo neplačanih sodnih taks od domačih oseb je davčni urad, na območju katerega ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče ali sedež, od tujih oseb pa organ, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini. Navedena ureditev je usklajena z Zakonom o davčnem postopku, po katerem mora organ, ki vodi postopek, v katerem nastane taksna obveznost, sam izdati odločbo o odmeri neplačane takse. Na podlagi te odločbe davčni urad izterja neplačano sodno takso.

k 36. členu:
Določba prvega odstavka tega člena ostaja enaka kot v prejšnjem zakonu.
Določba drugega odstavka razširja krog upravičencev do vrnitve sodne takse še na vložnika pravnega sredstva, ki je plačal takso za pravno sredsvo ter s tem pravnim sredstvom tudi uspel, če v postopku s pravnim sredstvom ne obstaja dolžnost druge stranke oziroma udeleženca, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ne bi bilo namreč pravično, da bi (začetni) plačnik takse v postopku, v katerem je uspel, ostal brez povrnjene sodne takse.

k 37. členu:
Določba prvega odstavka o vrnitvi takse po uradni dolžnosti je novost. Če je bilo plačilo takse opravljeno s sklicno številko, navedeno v plačilem nalogu oziroma dodeljeno predhodno, ima namreč sodišče potrebne podatke za odreditev vrnitve takse. Glede na to, da je sodišču neposredno znano, da ima stranka pravico do vrnitve takse (npr. zaradi umika vloge, sklenitve sodne poravnave ipd.) je smiselno, da sodišče tudi odredi vrnitev takse po uradni dolžnosti neposredno po nastanku te pravice.
Določba drugega odstavka se nanaša na prehodni podračun sodišča, na katerega je bila plačana taksa.

k 38. členu:
Določba tega člena ostaja enaka kot v prejšnjem zakonu.
Sicer pa v okviru posebnih določb ni več določil v zvezi s sodnimi kolki.

k 39. členu:
Ta člen določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo predloga zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po prejšnjem predpisu. Glede na to, da predlog zakona določa takse na povsem drugačen način kot prejšnji zakon, je najprimerneje, da se v istem postopku takse plačujejo le po enem predpisu in ne deloma po prejšnjem in deloma po novem zakonu. Smiselno enako velja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo predloga zakona.

k 40. členu:
Določba prvega odstavka tega člena sledi načelu, da naj tarifni zakoni v čim manjši meri spreminjajo procesne zakone. Zaradi tega predlog zakona določa, da se tiste določbe predloga zakona, ki se nanašajo na takse v kazenskem postopku ali postopku o prekrških, začnejo uporabljati z uveljavitvijo sprememb tistih določb Zakona o kazenskem postopku oziroma Zakona o prekrških, ki se nanašajo na plačevanje povprečnine, vendar ne pred 1. oktobrom 2008, ko se bo sicer začel uporabljati predlog zakona. Do takrat se v kazenskem postopku oziroma postopku o prekrških plačujejo takse in povprečnina v skladu z dosedanjo ureditvijo. Če bodo določbe Zakona o kazenskem postopku oziroma Zakona o prekrških, ki se nanašajo na plačevanje povprečnine, spremenjene pred 1. oktobrom 2008, se bodo zadevne določbe predloga zakona začele uporabljati skupaj z ostalimi določbami predloga zakona, to je 1. oktobra 2008.
Za drugi odstavek tega člena velja enaka obrazložitev kot za 39. člen.

k 41. členu:
Ta člen določa način plačila taks za sodne prepise iz 16. točke prvega odstavka in za druga dejanja iz 17. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona v primeru, če tehnična opremljenost sodišč še ne omogoča plačila taks neposredno pri sodišču v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega zakona. V tem primeru ostane le splošna možnost plačila taks s plačilnim nalogom.

k 42. členu:
Prvi odstavek tega člena uvaja novo določilo v zvezi s postopkom izvršbe in zavarovanja. Glede na to, da mora biti plačilo sodne takse kot procesne predpostavke določeno v ustreznem procesnem zakonu, Zakon o izvršbi in zavarovanju pa ne vsebuje določbe o tem, da je plačilo takse za ugovor procesna predpostavka za postopek odločanja o ugovoru, to določbo uvaja predlog Zakona o sodnih taksah v prehodnih določbah. Takso za ugovor je potrebno plačati v roku, ki ga določi sodišče v plačilnem nalogu, sicer se šteje, da je ugovor umaknjen, razen če so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Analogno velja v zvezi s plačilom taks za pritožbe v postopku izvršbe in zavarovanja, le da to izhaja neposredno iz določb Zakona o pravdnem postopku, ki se uporabljajo tudi v postopku izvršbe in zavarovanja.
Drugi in tretji odstavek tega člena vsebinsko spreminjata tretji odstavek 40.a in tretji odstavek 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju le v tem, da namesto izraza "zahteva" za plačilo takse določata izraz "plačilni nalog". V primerih, na katere se nanašata 40.a in 61.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, mora biti namreč sodna taksa v skladu s predlogom novega Zakona o sodnih taksah plačana na podlagi plačilnega naloga in ne zahteve za plačilo takse.

k 43. členu:
Ta člen določa rok, v katerem mora minister, pristojen za pravosodje, sprejeti predpis iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona. Ta predpis bo vseboval podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava v postopku odločanja o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks.

k 44. členu:
Prvi odstavek tega člena določa predpise, ki bodo prenehali veljati ob uveljavitvi tega zakona.
V celoti bo prenehal veljati prejšnji Zakon o sodnih taksah.
5. točka prvega odstavka 146. člena Zakona o zemljiški knjigi določa, da je plačilo takse procesna predpostavka za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, predlog zakona pa po nemškem vzoru odpravlja takso za zemljiškoknjižni predlog. Zaradi tega je potrebno razveljaviti zadevno določbo Zakona o zemljiški knjigi. Kljub načelu, da naj tarifni zakoni ne spreminjajo procesnih zakonov, je ta razveljavitev smiselna, saj je zelo ozka in omogoča ohraniti koncept taks v zemljiškoknjižnem postopku, kot ga določa predlog zakona.
Predlog zakona razveljavlja tiste določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s sodnimi taksami, ki so na novo urejene v predlogu Zakona o sodnih taksah ali pa so v nasprotju z novim konceptom sodnih taks. Določbi drugega odstavka 40.a člena in drugega odstavka 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju sta vsebinsko enako urejeni v drugem in tretjem odstavku 34. člena predloga Zakona o sodnih taksah. Določbe četrtega odstavka 40.a člena, tretjega odstavka 40.b člena in četrtega odstavka 61.a člena so vsebinsko enako urejene v tretjem odstavku 6. člena predloga Zakona o sodnih taksah. Prvi odstavek 40.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je nepotreben, ker je vsebina te določbe že zajeta v predlogu Zakona o sodnih taksah. Po drugem odstavku 5. člena predloga zakona namreč velja, da je treba sodno takso potrebno plačati po prejemu plačilnega naloga, ki ga izda sodišče, razen če je izrecno določeno drugače. Podvajanje navedenih pravil ni smiselno, ker pa je Zakon o sodnih taksah sistemski zakon na področju sodnih taks, je ustrezno, da je čim več pravil glede sodnih taks zajetih v tem zakonu. Vsebina določbe drugega odstavka 40.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je v predlogu Zakona o sodnih taksah urejena nekoliko drugače, saj v primeru neplačila sodne takse v nekaterih primerih velja domneva umika in sodišče v teh primerih pošlje zavezancu za plačilo takse nov plačilni nalog z novim nižjim zneskom takse za umik vloge. Zaradi tega je bilo potrebno navedeno določbo Zakona o izvršbi in zavarovanju razveljaviti.
Predlog zakona ne določa več možnosti plačevanja sodnih taks s sodnimi kolki, zato je potrebno razveljaviti Pravilnik o izdajanju in uporabi upravnih in sodnih kolkov v delu, ki velja za sodne kolke. V drugem do sedmem odstavku tega člena je določena prehodna ureditev v zvezi z odpravo sodnih kolkov, ki je enaka ureditvi, ki velja glede odprave upravnih kolkov po Zakonu o upravnih taksah.

k 45. členu:
Kot datum uveljavitve predloga zakona je določen 1. oktober 2008.

2. Taksna tarifa

Uvodna obrazložitev
V taksni tarifi so takse razdeljene po tabelah. Vsaka tabela obsega takse v neki določeni vrsti postopka. Nekatere takse so določene glede na vrednost predmeta postopka, kar se takoj opazi po tem, da je pri teh taksah določen nek količnik. Pri fiksno določenih taksah pa je naveden točno določen znesek takse.
Nekateri količniki, ki so navedeni pri posameznih tarifnih številkah, so določeni po vzoru nemškega GKG ali KostO. Vendar pa to ne pomeni, da so konkretni zneski taks, ki se jih izračuna s pomočjo količnikov, enako visoki kot po GKG ali KostO. Osnovni zneski taks s količnikom 1,0, ki so določeni v tabelah v 16. in 17. členu predloga zakona, so namreč drugačni kot po GKG in KostO. Izhodišče za njihovo določitev so bile višine nemških taks in sicer 66% višin nemških taks za postopke, pri katerih se takse izračunajo po tabeli iz 16. člena predloga zakona, ter trikratnik nemških taks za postopke, pri katerih se takse izračunajo po tabeli iz 17. člena predloga zakona. Pri teh razmerjih med slovenskimi in nemškimi taksami ostanejo namreč takse v pravdnem postopku na prvi stopnji pri mejnih vrednostih predmeta postopka do nekdanjega limita povprečno enako visoke, takse v zapuščinskem postopku na prvi stopnji pa se pri mejnih vrednostih predmeta postopka do nekdanjega limita znižajo za 17% glede na prejšnji zakon. Pravdni postopek na prvi stopnji in zapuščinski postopek na prvi stopnji pa sta referenčna postopka za določitev višin taks po tabelah iz 16. in 17. člena predloga zakona. Način multipliciranja obravnavanih zneskov s količniki pa je enak kot v GKG oziroma KostO.
Struktura taks v posameznih tabelah je določena po vzoru GKG. Večina tabel je strukturiranih na medsebojno zelo podoben način. Najprej so določene takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, nato takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, potem takse za izredna pravna sredstva in na koncu še posebne takse. V okviru taks za postopek pred sodiščem prve stopnje je najprej določena taksa za postopek na splošno. To je taksa, ki jo je potrebno plačati na začetku postopka. Nato je določena taksa, na katero se zniža taksa za postopek na splošno, če se postopek zaključi z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi, s sodbo na podlagi pripoznave ali s sklenitvijo sodne poravnave. Razlika med obema taksama se vrne. Pogoj za znižanje takse je, da do predčasnega zaključka postopka pride dovolj zgodaj. Tožba mora biti umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe. Sodba na podlagi odpovedi ali pripoznave mora biti izdana najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, sodna poravnava pa mora biti sklenjena pred izdajo odločbe. Ti časovni mejniki so določeni enako kot v prejšnjem Zakonu o sodnih taksah. V okviru taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari je tudi najprej določena taksa za postopek na splošno, ki jo je potrebno plačati ob napovedi oziroma vložitvi pritožbe. Pri tem gre za takso za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, ne pa za razne "stranske" pritožbe, za katere so takse določena posebej. Nato je določena taksa, na katero se zniža taksa za postopek na splošno v primeru umika pritožbe ali sklenitve sodne poravnave. Razlika v taksi se vrne, če pride do umika pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, ali če je sodna poravnava sklenjena pred izdajo odločbe. V okviru taks za izredna pravna sredstva je glede na to, katera izredna pravna sredstva so dopuščena v posameznem postopku, določena taksa za postopek o reviziji ali taksa za obnovo postopka. Nazadnje so ob upoštevanju posebnosti posameznih postopkov določene morebitne posebne takse.
Pod tabelami se nahajajo ustrezne opombe. Tiste opombe, ki se nanašajo le na eno takso, pa so navedene v tabeli pri tej taksi.
Opisana struktura velja za večino tabel, zato se pri obrazložitvi posameznih tabel ne ponavlja. Kjer pa so takse določene drugače, je to posebej navedeno.

k tabeli 1. 1. - redni pravdni postopek:
Struktura taks v rednem pravdnem postopku je opisana v uvodni obrazložitvi taksne tarife. Za postopek na splošno na posamezni stopnji se plača taksa s količnikom 3,0. Taksa za postopek o predlogu za dopustnost revizije je določena na novo in sicer s količnikom 1,0. Če sodišče dopusti revizijo, se ta taksa všteje v takso za postopek o reviziji. Če se postopek predčasno zaključi z umikom tožbe ipd., se taksa za postopek na prvi stopnji zniža za 2/3, za postopek na drugi stopnji za 1/2 in za postopek o reviziji za 1/3 – po vzoru GKG.
Višine vseh taks (razen novosti) v rednem pravdnem postopku so enake kot v prejšnjem zakonu.
Opomba pri tarifni številki 1111 je določena po vzoru GKG. GKG namreč v opombi pri taksi za pravdni postopek na prvi stopnji določa, da se taksa za opominjevalni postopek, ki je zaradi istega predmeta spora potekal pred pravdnim postopkom, všteje v takso za pravdni postopek. Nemškemu opominjevalnemu postopku so analogni slovenski postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga in postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
V opombi 1.1 a) je na novo določena taksa za postopek o tožbi za razveljavitev sodne poravnave.
Opomba 1.1 b) določa, da se v rednem pravdnem postopku plačajo tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno. To so taksa za postopek o predlogu za zavarovanje dokazov med postopkom, taksa za sklenitev sodne poravnave, pri kateri vrednost predmeta poravnave presega vrednost predmeta postopka, taksa za sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika, sodnika porotnika, strokovnega sodelavca ali zapisnikarja, če je iz vsebine zahteve za izločitev razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča, taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov po 33. členu tega zakona, taksa za postopek o pritožbi zoper sklep o taksi zaradi zavlačevanja sodnih postopkov po 33. členu tega zakona, taksa za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim se tožba zavrže, taksa za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka in taksa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in ki niso takse proste.

k tabeli 1.2 - postopek v zakonskih sporih, v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva in v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok:
Struktura taks v teh postopkih je opisana v uvodni obrazložitvi taksne tarife.
Osnovni taksi v teh postopkih sta taksi po tarifnih številkah 1211 in 1212. To sta taksi za postopek na splošno na prvi stopnji. Višini teh dveh taks sta enaki kot v prejšnjem zakonu ter predstavljata osnovo za odmero vseh ostalih taks v obravnavani tabeli. Razmerja med takso po tarifni številki 1211 oziroma 1212 ter ostalimi taksami so enaka kot med istovrstnimi taksami v rednem pravdnem postopku.

k tabeli 1.3 - postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga:
Taksa za postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga je določena na enak način, kot je v GKG določena taksa za opominjevalni postopek, saj sta si oba postopka zelo podobna. Višina te takse pa je enaka kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 2. 1- postopek o socialnih sporih premoženjske narave:
Struktura taks v tem postopku je opisana v uvodni obrazložitvi taksne tarife. Njihova višina znaša 30% taks v rednem pravdnem postopku, torej enako kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 2.2 - postopek o socialnih sporih nepremoženjske narave in o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave:
Struktura taks v tem postopku je opisana v uvodni obrazložitvi taksne tarife.
Osnovno takso predstavlja taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno, ki je določena v enaki višini kot v prejšnjem zakonu. Razmerja med to takso in ostalimi taksami po obravnavani tabeli so enaka kot razmerja istovrstnih taks v rednem pravdnem postopku.

k tabeli 3 - posebne takse:
Takse po tarifnih številkah 3001, 3002 in 3003 so določene v enakih višinah kot po prejšnjem zakonu.
Taksa po tarifni številki 3004 je novost, določena po vzoru GKG. To je taksa za tisti del vrednosti predmeta sodne poravnave, ki presega vrednost predmeta sodnega postopka. Za ta del predmeta sodne poravnave taksa namreč ni bila plačana, zato jo je treba plačati po sklenitvi poravnave. Glavna razloga, zaradi katerih ni primerno strankam sodne poravnave kar oprostiti plačila taks za ta del, sta dva: pri sklenitvi sodne poravnave sodeluje sodišče, ki naj za svoj prispevek zaračuna ustrezno povračilo. Poleg tega imata stranki od sklenjene sodne poravnave večjo korist, kot če bi se poravnali izvensodno, saj sodna poravnava v nasprotju z "navadno" pogodbo predstavlja izvršilni naslov.
Taksa po tarifni številki 3005 se plača le za tisti sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika, sodnika porotnika, strokovnega sodelavca ali zapisnikarja, ki je bil sprejet na podlagi očitno neutemeljene zahteve, podane z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča. Ta nova taksa predstavlja nadomestilo za delo, ki ga mora sodišče opraviti samo zato, ker želi vložnik zahteve za izločitev očitno neutemeljeno podaljševati postopek ali spodkopavati avtoriteto sodišča. Ni pa potrebno te takse plačati v primeru, ko sodišče zavrne "običajno" zahtevo za izločitev. Namen te takse je odvračati udeležence postopka od zlorabe instituta izločitve.
Taksa po tarifni številki 3006 je podrobneje pojasnjena v obrazložitvi k 33. členu predloga zakona. Služi načelu pospešitve sodnih postopkov.
Taksi po tarifnih številkah 3008 in 3009 sta določeni v enakih višinah kot po prejšnjem zakonu.
Taksa po tarifni številki 30010 je določena po vzoru GKG, ki za postopke o pritožbah, ki niso posebej navedene in ki niso takse proste po drugih predpisih, določa takso v višini 40 eurov. V skladu z GKG se ta taksa plača le, če se pritožba zavrže ali zavrne. Ker Zakon o pravdnem postopku določa plačilo takse kot procesno predpostavko za pritožbo, se po predlogu novega zakona ta taksa plača ob vložitvi pritožbe, če pa sodišče pritožniku ugodi in hkrati ne obstaja dolžnost nasprotne stranke, da povrne pritožniku takso za pritožbo, se ta taksa vrne.
Taksa po tarifni številki 30011 je enako visoka kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 4 - postopki po Zakonu o izvršbi in zavarovanju:
Takse po tarifnih številkah 4011 in 4013 ter 4014 in 4015 so povzete po 75. členu prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 115/06 - v nadaljevanju ZIZ-E), le da v nasprotju z ZIZ-E predlog zakona takso za predlog in takso za sklep združuje v enotno takso za postopek. Taksa po tarifni številki 4011 je za 12,5% povišana glede na istovrstno takso po ZIZ-E, vendar pa je kot novost določena taksa po tarifni številki 4012, ki je glede na takso po tarifni številki 4011 znižana za 20%. Namen take ureditve je spodbujanje vlaganja predlogov za izvršbo (na podlagi verodostojne listine) v elektronski obliki, saj je tak način v korist pospešitve zadevnih sodnih postopkov. Takse po tarifnih številkah 4013, 4014 in 4015 so enako visoke kot v ZIZ-E.
Taksa po tarifni številki 4016: ZIZ-E za sklep o predlogu za odlog izvršbe določa takso v višini 20 eurov, ne določa pa takse za predlog za odlog izvršbe, zato se taksa za ta predlog upošteva po prejšnjem Zakonu o sodnih taksah. Ta zakon za predlog za odlog izvršbe določa takso 100 točk, kar preračunano znaša 8,21 eurov. Vsota takse za predlog za odlog izvršbe in takse za sklep o tem predlogu po prejšnji ureditvi torej znaša 28,21 eurov. Predlog novega zakona to takso zaokroža na 28 eurov.
Takse po tarifnih številkah 4017, 4018 in 4019 predstavljajo novost glede na veljavni zakon. Tarifna številka 4018 določa takso za vlogo, s katero stranka ali udeleženec v postopku zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Tarifna številka 4019 pa določa takso za sklep, s katerim sodišče odloči o zgoraj navedeni zahtevi. Sodišče odloči o tej zahtevi s sklepom le, če je vložnik to zahteval. Zaradi tega je v nasprotju s splošno veljavnim načelom posebej določena taksa za vlogo in taksa za odločbo sodišča, saj ni nujno, da sodišče o zahtevi vedno odloči s sklepom. Če ne odloči s sklepom, se plača samo taksa za vlogo.
V tarifni številki 40110 je določena taksa za postopek o predlogu za zavarovanje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in sicer v enaki višini kot v prejšnjem zakonu.
Taksa po tarifni številki 4021 je po višini enaka vsoti takse za ugovor zoper sklep o izvršbi in takse za sklep o tem ugovoru, kot sta določeni v ZIZ-E.
Taksa po tarifni številki 4022 je po višini enaka vsoti takse za ugovor zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu upnika po 3. odstavku 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, in takse za sklep o tem ugovoru, kot sta določeni v ZIZ-E.
Taksa po tarifni številki 4023 je enako visoka kot v prejšnjem zakonu.
Taksa po tarifni številki 4024 je novost.
Taksa po tarifni številki 4031: ZIZ-E določa, da se za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi plača taksa v višini 80 eurov, za odgovor na pritožbo pa taksa v višini 20 eurov. V skladu z načelom, da je dolžan takso plačati tisti, ki sproži postopek, predlog zakona obe navedeni taksi združuje v enkratno takso za pritožbo v višini 100 eurov.
Taksi po tarifnih številkah 4032 in 4033: ZIZ-E takse, ki se plačajo v teh dveh postopkih, določa enako ter v enaki višini kot za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi (tarifna številka 4031). Vendar pa predlog zakona ob upoštevanju višin taks po tarifnih številkah 4014, 4016 in 4022 obravnavani taksi znižuje za 50% (na 50 eurov).

k tabeli 5.1 - stečajni postopek nad pravno osebo, postopek prisilne poravnave in postopek prisilne likvidacije:
V tabeli 5.1 so določene takse, ki nastanejo v nekaterih postopkih, urejenih v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Takse v navedeni tabeli so določene večinoma enako in v enakih višinah kot v prejšnjem zakonu. Razlika med ureditvijo obravnavanih taks po prejšnjem zakonu in po predlogu novega zakona je v tem, da so pri taksah, določenih po vrednosti predmeta postopka, odpravljeni posebni limiti, ki jih določa prejšnji zakon. Sicer pa so višine taks pri mejnih vrednostih predmeta postopka do nekdanjega limita povprečno enake kot v prejšnjem zakonu.
Novost predstavlja taksa po tarifni številki 5117, ki jo je potrebno plačati za postopek o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave. Določitev te takse je upravičena zato, ker lahko vsak upnik ali upravitelj na ta način podaljša postopek prisilne poravnave in poveča delo sodišča. Takšen ugovor lahko v določenih primerih pripelje tudi do posebnega naroka, kar zopet predstavlja dodatno delo sodišča.
Namesto takse za pritožbo zoper odločbo stečajnega senata o glavni razdelitvi predlog zakona določa takso za postopek o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi po tarifni številki 5121, kar predstavlja prilagoditev Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

k tabeli 5.2 - postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine:
Takse v tabeli 5.2 so novost. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je na novo uredil postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine, zato je potrebno v predlogu zakona določiti takse, ki se bodo zaračunavale v teh dveh postopkih. V skladu z opombo 5.2 a) se razen taks po tarifnih številkah 5201 in 5202 v navedenih postopkih plačujejo takse v višini ene četrtine istovrstnih taks, ki so določene v oddelku 5.1. za stečajni postopek nad pravno osebo.
Posebni taksi, določeni le za postopek osebnega stečaja, sta taksa za postopek o predlogu za odpust obveznosti pri osebnem stečaju in taksa za postopek o ugovoru proti odpustu obveznosti pri osebnem stečaju. Utemeljuje ju dodatno delo, ki ga ima sodišče s postopkom o predlogu za odpust obveznosti in s postopkom o ugovoru proti odpustu obveznosti.

k tabeli 6.1 - postopek v upravnem sporu in postopek za sodno varstvo po Zakonu o trgu finačnih instrumentov, Zakonu o zavarovalništvu, Zakonu o bančništvu in Zakonu o revidiranju:
Struktura taks v teh postopkih je opisana v uvodni obrazložitvi taksne tarife.
Razen pri taksah, ki predstavljajo novost, so višine teh taks enake kot v prejšnjem zakonu.
Novost predstavlja taksa za postopek o reviziji. Določena je na isti način kot v rednem pravdnem postopku – v višini takse za pritožbo. Ta taksa predstavlja uskladitev z Zakonom o upravnem sporu (ZUS-1), ki je na novo uvedel možnost revizije.
Novost predstavljajo tudi takse, na katere se zniža taksa za postopek na posamezni stopnji v primeru umika tožbe, sodbe na podlagi odpovedi, sodbe na podlagi pripoznave in sklenjene sodne poravnave. V navedenih primerih se na posamezni stopnji vrne enak delež takse kot v rednem pravdnem postopku.
V skladu z opombo 6.1 a) se v postopku v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva ne plačujejo takse po tarifni številki 6.1.

k tabeli 6.2 - postopek v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva:
Takse v postopku v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva so določene v enakih višinah kot v prejšnjem zakonu. V zvezi s temi taksami velja smiselno obrazložitev k tabeli 6.1.
V nasprotju s tabelo 6.1 pa je posebej določena taksa za posebne pritožbe in sicer v višini, prilagojeni višinam ostalih taks v tem postopku.


k tabeli 6.3– premoženjskopravni zahtevek
Taksa za postopek o premoženjskopravnem zahtevku kot adhezijskem zahtevku v postopku v upravnem sporu je novost, uvedena zaradi prilagoditve Zakonu o upravnem sporu. V upravnem sporu je namreč mogoče odločati o nekaterih vrstah premoženjskopravnih zahtevkov kot adhezijskih zahtevkov, zato je potrebno za te postopke določiti posebno takso. Ta taksa je določena z enakim količnikom kot v kazenskem postopku oziroma postopku o prekrških, le da se odmeri glede na vrednost postavljenega zahtevka. Glede na to, da predlog zakona pri obravnavani taksi ne določa posebej zavezanca za plačilo in trenutka nastanka taksne obveznosti, veljajo splošna načela predloga zakona, po katerih je zavezanec za plačilo vložnik zahteve, plačati pa jo mora na začetku postopka.

k tabeli 7.1 - kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti:
Takse v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, so ena najpomembnejših novosti predloga zakona. Zaračunavale se bodo namesto povprečnine.
Najpomembnejša pravila za odmero taks v tem postopku so razvidna iz opombe 7.1, ki se nahaja pod tabelo 7.1. Glede na to, da so ta pravila precej obsežna, jih je neprimerno v celoti navajati na tem mestu.
Takse po tarifnih številkah 7111 do 71113 so takse s količnikom 1,0 za celoten sistem taks v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti. Povsod, kjer je v tovrstnem kazenskem postopku določena taksa z nekim količnikom, se ta količnik pomnoži z zneski taks, določenimi v tarifnih številkah 7111 do 71113. Takse po tarifnih številkah 7111 do 71113 so določene na enak način kot v GKG, le da sta namesto velikostnega razreda zaporne kazni do štirih let, ki ga določa GKG, v predlogu zakona določena razreda do treh in do petih let. Poleg tega je v predlogu zakona določenih več velikostnih razredov denarne kazni kot po GKG ter posebej še taksa za izrek sodnega opomina, odpustitev kazni in pogojne obsodbe. Navedena ureditev, ki odstopa od GKG, je prilagojena slovenskemu Kazenskemu zakoniku in načinu, na katerega so v njem določene kazenske sankcije. Višina slovenskih taks je približno enaka nemškim. Ob upoštevanju trenutno veljavne višine povprečnine (277,6 eurov do 8330,8 eurov) bi določitev še nižjih zneskov taks v kazenskih postopkih preveč odstopala od veljavne ureditve (prevelika "pocenitev" kazenskih postopkov).
Taksi po tarifnih številkah 7121 in 7122 sta določeni podobno kot taksi za prizivni postopek po GKG. Razlika med ureditvijo po GKG in ureditvijo po predlogu zakona je v tem, da GKG določa takso s količnikom 1,5 za prizivni postopek s sodbo, takso s količnikom 0,5 pa za rešitev prizivnega postopka brez sodbe, medtem ko predlog zakona določa takso s količnikom 0,5 za zavrženje pritožbe, takso s količnikom 1,5 pa za zavrnitev pritožbe. Razen v teh dveh primerih se za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari ne plača taksa.
Taksi po tarifnih številkah 7131 in 7132 sta določeni podobno kot taksi za revizijo po GKG. Velja smiselno enaka obrazložitev kot za tarifni številki 7121 in 7122.
GKG za postopek o predlogu za obnovo postopka določa takso s količnikom 0,5, ki se plača le, če se predlog zavrže ali zavrne. Predlog novega Zakona o sodnih taksah po vzoru GKG določa le takso za zavrženje predloga za obnovo postopka in sicer s količnikom 0,5, za zavrnitev pa samostojno višjo takso s količnikom 1,5. Ta taksa po tarifni številki 7142 je enako visoka kot taksa za zavrnitev pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Taksa po tarifni številki 7143 je določena v enaki višini kot taksa za zavrnitev zahteve za obnovo postopka, saj gre za takso za pritožbo zoper ta sklep (pa tudi za pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka). Pojasnila glede taks za obnovljeni postopek se nahajajo v točkah e) in f) opombe 7.1. Tudi ta pojasnila so določena po vzoru GKG.
Takse po tarifnih številkah 7151, 7152, 7161, 7162 in 7163: GKG ne določa taks za izredno omilitev kazni in za zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlog zakona zato takse v teh dveh postopkih določa v enaki višini, kot so določene takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča druge stopnje o glavni stvari, saj o vseh treh pravnih sredstvih odloča vrhovno sodišče. Za boljše razumevanje taks v zvezi s tema dvema izrednima pravnima sredstvoma sta pomembni točki g) in h) opombe 7.1.

k tabeli 7.2 - kazenski postopek na zasebno tožbo, vstop oškodovanca kot tožilca v postopek:
Takse v tem postopku so določene drugače kot v prejšnjem zakonu. Za njihovo razumevanje so pomembna pravila v opombi 7.2, ki se nahaja pod tabelo 7.2. Glede na to, da so ta pravila precej obsežna, jih je neprimerno v celoti navajati na tem mestu, je pa potrebno nekatera posebej obrazložiti.
Točka a) opombe 7.2, ki je določena enako kot v GKG, predstavlja odmik od prejšnjega zakona, po katerem se za zasebno tožbo in za nasprotno tožbo plača ena taksa v višini 500 točk.
Tudi točka c) opombe 7.2 predstavlja odmik od prejšnjega zakona, po katerem se v primeru, če je vloga vložena zoper več obdolžencev, plača ena sama taksa. Predlog zakona se zgleduje po nemški ureditvi. Taka ureditev velja namreč tudi za postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, kjer se taksa zaračuna vsakemu obdolžencu posebej glede na njemu pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo ali odpust kazni. Ne bi bilo upravičeno, da bi se v postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja na zasebno tožbo, taksa pri več obsojencih odmerila le v enkratnem znesku (torej le za enega obsojenca).
Točki e) in f) opombe 7.2 natančneje pojasnjujeta plačilo taks v primeru, ko sodišče v obnovljenem postopku prejšnjo odločbo razveljavi. V tem primeru se šteje po vzoru GKG za zaračunanje taks vsaka instančna stopnja novega postopka z vsakokratno instančno stopnjo prejšnjega postopka skupaj kot ena instančna stopnja. To pomeni, da se za plačilo taks prejšnji postopek na prvi stopnji in novi postopek na prvi stopnji štejeta kot en postopek na prvi stopnji, za katerega se tudi taksa plača le enkrat. Ker je bila taksa za postopek na prvi stopnji plačana že v prejšnjem postopku, je v novem postopku ni potrebno še enkrat plačati. Ta taksa je bila v prejšnjem postopku plačana glede na prvotno pravnomočno odločbo, v novem postopku pa bi morala biti plačana glede na novo pravnomočno odločbo. V primeru, ko je tudi v novem postopku obdolženec spoznan za krivega, je taksa za novo odločbo enaka taksi za prejšnjo odločbo, saj v kazenskem postopku na zasebno tožbo višina takse ni odvisna od višine oz. teže pravnomočno izrečene kazenske sankcije (gl. tar. št. 7212). V tem primeru torej ostane obsojenčeva obveznost za plačilo takse, kot izhaja iz prvotne pravnomočne odločbe, nespremenjena, ni mu pa hkrati potrebno nič več doplačati. Če pa sodišče v novem postopku ne izda obsodilne sodbe, niti ne izreče sodnega opomina, je višina takse v tem primeru zopet enaka višini takse, ki je bila plačana v prejšnjem postopku na prvi stopnji. V tem primeru se taksa zopet ne doplača, mora pa zasebni tožilec obdolžencu povrniti celoten znesek taks, ki ga je obdolženec plačal v prejšnjem postopku.
Če novi postopek teče tudi na kateri od višjih stopenj, na kateri je tekel tudi prejšnji postopek, se zopet prejšnja in nova instančna stopnja štejeta za eno instančno stopnjo, za katero se taksa plača le enkrat. Ker je bila taksa za to stopnjo že plačana v prejšnjem postopku, se v novem postopku zanjo ne plača nič. Če pa novi postopek teče tudi na višji stopnji, na kateri prejšnji postopek ni tekel, se za to stopnjo plača taksa glede na pravnomočno odločbo, izdano v novem postopku. Samo v tem zadnjem primeru se torej plača taksa za novi postopek, v katerem je sodišče deloma ali v celoti razveljavilo prejšnjo odločbo.
Taksi po tarifnih številkah 7211 in 7212 sta določeni na enak način kot v GKG, le da sta prilagojeni slovenskemu kazenskemu postopku oziroma odločbam, ki jih v tem postopku izda sodišče. Višini teh dveh taks sta določeni ob upoštevanju višin sodnih taks v tem postopku po prejšnjem zakonu in povprečnin, ki so se običajno zaračunavale v tovrstnih postopkih. Njuni višini sta enaki kot pri taksah po tarifnih številkah 7111 in 7112 in sta hkrati dvakrat višji od istovrstnih nemških taks. Iz takse po tarifni številki 7212 izhaja, da se taksa za zasebno tožbo oziroma za vstop oškodovanca kot tožilca v postopek poviša na takso za sodno odločbo le v točno določenih primerih. Ta način zaračunavanja taks je povzet po GKG in nadomešča dosedanji način, določen v prejšnjem zakonu, po katerem se plača posebna taksa za vlogo in posebna taksa za odločbo sodišča. Sicer pa se oba načina v končni fazi sploh ne razlikujeta: po obeh ureditvah je potrebno na začetku postopka plačati takso za vlogo, nato pa se (do)plača še taksa za sodno odločbo. Glede na določila procesne zakonodaje v zvezi s povračilom stroškov postopka je rezultat obeh sistemov enak - v končni fazi plača vse takse tisti, ki v postopku ni uspel.
Takse po tarifnih številkah 7221 do 7263 so glede na "osnovni" taksi po tarifnih številkah 7211 in 7212 določene na enak način in v enakem razmerju, kot so določene istovrstne takse v postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti.

k tabeli 7.3 - premoženjskopravni zahtevek:
Ureditev takse v zvezi z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku je v celoti določena po vzoru GKG.

k tabeli 7.4 - posebne takse v kazenskem postopku:
Taksa po tarifni številki 7401: predlog zakona v V. poglavju normativnega dela določa posebno takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov. Ta taksa je določena glede na takso za postopek na prvi stopnji. Ker pa je taksa za kazenski postopek znana šele na koncu postopka, je potrebno določiti fiksen znesek, ki se ga plača v primeru krivdnega podaljševanja postopka. Ta taksa bo namreč učinkovita le, če jo bo sodišče izrekalo sproti in ne šele na koncu postopka.
Taksa po tarifni številki 7402 je v predlogu zakona novost. Predstavlja odmero stroškov za delo, ki ga ima sodišče zaradi zlorab zahteve za izločitev.
Tudi takse po ostalih tarifnih številkah so novost. Utemeljene so z dodatnim delom sodišča, njihove višine pa so določene ob upoštevanju količine in zahtevnosti dela, ki ga ima sodišče v navedenih primerih.

k tabeli 8.1 - redni postopek o prekrških:
Tudi takse v postopku o prekrših so novost. Zaračunavale se bodo namesto povprečnine.
V postopku o prekrških se takse na obeh stopnjah odmerjajo glede na pravnomočno izrečeno sankcijo za prekršek.
Taksa po tarifni številki 8111 je določena po vzoru GKG, ki določa, da se za postopek na prvi stopnji zaračuna taksa v višini 10% zneska globe, vendar najmanj 40 EUR in največ 15.000 eurov. Predlog zakona za odmero takse določa enak odstotek globe kot GKG. Najnižji znesek takse je po predlogu zakona tudi enak kot po GKG in sicer zato, ker tudi po Pravilniku o stroških postopka o prekršku (Ur. list RS, št. 15/2004) trenutno najnižji znesek povprečnine znaša primerljivih 43,5 eurov. Najvišji znesek takse pa je v predlogu zakona za tretjino nižji kot v GKG. Glede na to, da znaša v Pravilniku o stroških postopka o prekršku najvišji znesek povprečnine 522 eurov, predstavlja znesek 10.000 eurov takse veliko povišanje v primerjavi z veljavno ureditvijo.
Takse po tarifnih številkah 8112 do 8115: GKG ne pozna primerljivih taks. Predlog zakona te takse določa zato, ker se vsak postopek o prekrških ne konča nujno le z določitvijo globe, temveč lahko izreče sodišče tudi druge sankcije. Tudi te druge sankcije predstavljajo podlago za odmero takse. Višina taks v primeru, če sodišče izreče katero od teh drugih sankcij, je določena primerljivo s posebnimi taksami in taksami za druge pritožbe po GKG.
Taksi po tarifnih številkah 8131 in 8132: GKG v postopku o prekrških določa le takso za pritožbo na pravno vprašanje, ki ni uporabna za slovenski zakon. Ne predpisuje pa takse, ki bi jo bilo potrebno plačati v "običajnem" pritožbenem postopku, zato sta količnika taks po tarifnih številkah 8131 in 8132 določena v enaki višini kot za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja na zasebno tožbo. Obravnavani taksi sta določeni ob smiselnem upoštevanju drugega in tretjega odstavka 147. člena Zakona o prekrških, ki določa, da se povprečnina ne določi, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo korist, ter da se povprečnina določi tudi, če je bila pritožba zavržena.

k tabeli 8.2 - postopek o zahtevi za sodno varstvo:
Taksa po tarifni številki 8211 je določena na enak način in v isti višini kot istovrstna taksa po GKG.
Taksa po tarifni številki 8212: GKG ne določa posebne takse v primeru umika zahteve za sodno varstvo. Ker pa umik zahteve za sodno varstvo do določene faze postopka pomeni razbremenitev sodišča, je smiselno, da se za umik določi posebna taksa, ki je sorazmerno nizka.
Taksa po tarifni številki 8221 je določena po vzoru GKG.

k tabeli 8.3 - premoženjskopravni zahtevek:
GKG ne določa takse v zvezi z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka v postopku o prekrških. Zato je ureditev te takse v predlogu zakona v celoti enaka kot v kazenskem postopku.

k tabeli 8.4 - posebne takse v postopku o prekrških:
Taksa zaradi zavlačevanja postopka o prekrških po tarifni številki 8401 je določena na enak način, vendar v polovični višini kot istovrstna taksa v kazenskem postopku. Za to takso velja enak komentar kot za takso po tarifni številki 7401.
Takse po tarifnih številkah 8402 do 8408 so določene ob upoštevanju procesnih določb Zakona o prekrških, osnovo za določitev njihovih višin pa predstavlja višina takse, ki jo GKG določa za postopke o pritožbah, ki niso posebej navedene in ki niso takse proste po drugih predpisih, če se pritožba zavrže ali zavrne. Te takse so utemeljene z dodatnim delom sodišča v navedenih primerih.

k tabeli 9.1 - nepravdni postopki, splošne določbe:
Takse v okviru splošnih določb za nepravdne postopke se plačujejo v vseh nepravdnih postopkih, razen v tistih, za katere so takse v taksni tarifi posebej določene. Struktura teh taks je enaka kot v rednem pravdnem postopku. Podrobneje je opisana v uvodni obrazložitvi taksne tarife. Takse v tem delu taksne tarife so tako kot v prejšnjem zakonu določene v fiksnih zneskih.
Taksa za nepravdni postopek na prvi stopnji po tarifni številki 9111 združuje takso za predlog, da se začne nepravdni postopek in takso za odločbo sodišča prve stopnje, kot sta določeni v prejšnjem zakonu. Višina te takse je enaka vsoti takse za predlog, da se začne nepravdni postopek in takse za odločbo sodišča prve stopnje. Tudi taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, taksa za postopek o reviziji in taksa za obnovo postopka so enako visoke kot v prejšnjem zakonu. Na novo pa so določene takse, na katere se zniža taksa za postopek na posamezni stopnji v primeru umika tožbe ipd. Delež znižanj je enak kot v rednem pravdnem postopku (na prvi stopnji se vrne 2/3, na drugi stopnji 1/2 in na tretji stopnji 1/3 takse za postopek na splošno).
Taksa po tarifni številki 9141 predstavlja novost. Določena je nižje od istovrstne takse v tretjem delu taksne tarife, ker so tudi ostale takse v obravnavanih nepravdnih postopkih bistveno nižje kot v drugih postopkih.

k tabeli 9.2 - zapuščinski postopek:
Tako kot prejšnji zakon tudi predlog novega zakona za zapuščinski postopek pred sodiščem prve stopnje določa takse glede na vrednost predmeta postopka. Razlika med obema predpisoma je v tem, da je v prejšnjem zakonu določena posebna tabela taks, ki se uporablja le v zapuščinskem postopku, po predlogu zakona pa se takse v tem postopku odmerjajo po tabeli iz 17. člena normativnega dela zakona, ki določa takse s količnikom 1,0 za več vrst nepravdnih postopkov. Količnik takse za zapuščinski postopek pred sodiščem prve stopnje, ki se zaključi s sklepom o dedovanju, znaša 1,5, kar je enako kot v nemškem KostO.
Takse v zapuščinskem postopku na prvi stopnji so v predlogu zakona pri mejnih vrednostih predmeta postopka do mejne vrednosti 70.000 eurov, kjer je po prejšnjem zakonu določen limit, povprečno za 17% nižje kot po prejšnjem zakonu, hkrati pa trikrat višje od istovrstnih nemških taks, določenih v KostO. Pri vrednostih predmeta postopka nad 70.000 eurov takse po predlogu zakona naraščajo počasneje kot nemške takse, tako da se pri vrednosti predmeta 930.000 eurov po višini izenačijo z nemškimi. Pri vrednostih predmeta nad 930.000 eurov pa znaša naraščanje taks po predlogu zakona približno 66% naraščanja nemških taks.
Taksa za pritožbeni postopek po tarifni številki 9221 je določena v enaki višini kot v prejšnjem zakonu, taksa po tarifni številki 9222 pa je novost, katere razmerje do takse po tarifni številki 9221 je enako razmerju istovrstnih taks v rednem pravdnem postopku.

k tabeli 9.3 - sestava in hramba oporoke:
Takse po tej tabeli so določene na enak način in v enaki višini kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 9.4 - postopek za določitev odškodnine:
Takse po tej tabeli so določene deloma na drugačen način, vendar v enaki višini kot v prejšnjem zakonu. Prejšnji zakon določa, da se v postopku za določitev odškodnine v primeru, ko se postopek zaključi s sklepom o določitvi odškodnine, plača po višini določene odškodnine taksa iz prvega odstavka tarifne številke 1. To je taksa, ki je določena za tožbo v pravdnem postopku in predstavlja 40% celotnega zneska taks, ki ostane na računu sodišča po koncu postopka na prvi stopnji (40% znaša taksa za tožbo, 20% taksa za odgovor na tožbo in 40% taksa za sodbo). Glede na to, da znaša količnik takse za pravdni postopek na prvi stopnji po predlogu novega zakona 3,0, predstavlja količnik 1,2 40% te takse. Taksa za postopek za določitev odškodnine na prvi stopnji je torej določena v relativno enaki višini kot v prejšnjem zakonu.
Taksa v primeru sklenjene sodne poravnave po tarifni številki 9412 je določena v enakem razmerju glede na takso za postopek, v katerem ni bila sklenjena sodna poravnava, kot v nepravdnih postopkih na splošno (tabela 9. 1.). To razmerje znaša 1 : 3.
Takse po tarifnih številkah 9421, 9422 in 9423 so določene na enak način in v isti višini kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 9.5 - postopek za cenitev in prodajo stvari:
Takse po tej tabeli so določene na drugačen način, vendar v enaki višini kot v prejšnjem zakonu.
Prejšnji zakon posebej določa takso za predlog in takso za odločbo sodišča prve stopnje v tem postopku. Vsota obeh taks je enaka taksi za tožbo v rednem pravdnem postopku. Taksa za tožbo po prejšnjem zakonu predstavlja 40% celotnega zneska taks, ki po končanem postopku ostane na računu sodišča. Zato je tudi obravnavana taksa določena v višini 40% takse, ki jo je po predlogu zakona potrebno plačati za pravdni postopek na prvi stopnji, to je s količnikom 1,2.
Taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari in taksa za obnovo postopka sta tudi enako visoki kot po prejšnjem zakonu.
Taksi, na kateri se zniža taksa za postopek na posamezni stopnji ob umiku predloga oziroma pritožbe, pa sta glede na postopek na posamezni stopnji na splošno določeni v enakem razmerju, kot je razmerje istovrstnih taks v rednem pravdnem postopku oziroma v nepravdnem postopku na splošno (tabela 9.1).
Taksa po tarifni številki 9541 predstavlja novost. Določena je nižje od istovrstne takse v tretjem delu taksne tarife, ker so tudi ostale takse v obravnavanem postopku bistveno nižje kot v drugih postopkih.

k tabeli 9.6 - delitveni postopek:
Takse po tej tabeli so zopet določene na drugačen način, vendar v enaki višini kot v prejšnjem zakonu.
Prejšnji zakon posebej določa takso za predlog in takso za odločbo sodišča prve stopnje v tem postopku. Ti dve taksi se izračunavata po posebni tabeli glede na vrednost stvari ali premoženja, ki se deli. Predlog zakona obe taksi združuje v takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki je pri mejnih vrednostih predmeta postopka do nekdanjega limita povprečno enako visoka kot v prejšnjem zakonu. Količnik te takse znaša 3,2.
Glede višine ostalih taks velja smiselno enaka obrazložitev kot pri tabeli 9.5.

k tabeli 9.7 - postopek za ureditev meje in postopek za določitev nujne poti:
Takse za postopek za ureditev meje in za določitev nujne poti so tako kot v prejšnjem zakonu določene v fiksnih zneskih.
Prejšnji zakon posebej določa takso za predlog in takso za odločbo sodišča prve stopnje v teh dveh postopkih. Predlog novega zakona ti dve taksi združuje v enotno takso za postopek, ki je enako visoka kot vsota taks v postopku na prvi stopnji po prejšnjem zakonu.
Tudi taksa za postopek o pritožbi zoper določbo sodišča prve stopnje o glavni stvari in taksa za obnovo postopka sta enako visoki kot v prejšnjem zakonu.
Glede višine ostalih taks velja smiselno enaka obrazložitev kot pri tabeli 9.5.

k tabeli 9.8 - overitev podpisov, pisave in prepisov:
Taksi po tarifnih številkah 9801 in 9802 sta enako visoki kot v prejšnjem zakonu.
Taksa po tarifni številki 9803 je določena na drugačen način, vendar v približno isti višini kot po prejšnjem zakonu. Pri količniku 0,3 je namreč obravnavana taksa pri mejnih vrednostih predmeta postopka do nekdanjega limita povprečno za 1,8% nižja kot po prejšnjem zakonu.
Takse po tarifnih številkah 9804, 9805 in 9806 so določene na enak način in v relativno enaki višini kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 9.9 - vpisi ladij v vpisnike, ustanavljanje sklada za omejitev odgovornosti ladjarja, pomorski protest:
Takse po tarifnih številkah 9911, 9912, 9913, 9914 in 9915 so določene v enaki višini kot po prejšnjem zakonu. Razlika med prejšnjim zakonom in predlogom novega zakona je v tem, da prejšnji zakon določa posebno takso za predlog in posebno takso za sklep sodišča, predlog novega zakona pa ti dve taksi združuje v enotno takso za postopek.
Taksi po tarifnih številkah 9916 in 9917 sta pripravljeni po vzoru KostO, ki določa, da se v nepravdnem postopku v primeru zavrnitve ali zavrženja predloga zaračuna taksa s količnikom 0,5, vendar največ v znesku 35 eurov. Dalje določa, da se v nepravdnem postopku v primeru umika predloga pred sklepom oziroma dejanjem sodišča zaračuna taksa s količnikom 0,25, vendar največ v znesku 20 eurov. Glede na to, da v navedenih primerih sodišče ne opravi vpisa oziroma ne sprejme sklepa o ustanovitvi sklada za omejitev odgovornosti ladjarja, je smiselno, da se taksa zniža na navedeno višino, ostali del takse, ki je relativno visoka, pa se vrne taksnemu zavezancu. Sodišče namreč s samim postopkom nima veliko dela, zato bi bilo neupravičeno, da bi v primeru, ko ne sprejme sklepa o vpisu oz. o ustanovitvi sklada, obdržalo celotno takso ali njen večji del.
Taksa po tarifni številki 9918 je relativno enako visoka kot v prejšnjem zakonu. Dvojna taksa za sodbo po prejšnjem zakonu namreč pomeni 80% celotnega zneska taks, ki po končanem pravdnem postopku na prvi stopnji ostane na računu sodišča; 80% od količnika 3,0, ki je določen za pravdni postopek na prvi stopnji po predlogu novega zakona, pa znaša 2,4.
Taksa po tarifni številki 9921 ostaja enaka kot taksa po prejšnjem zakonu.
Taksa po tarifni številki 9922 je glede na izhodiščno takso po tarifni številki 9921 določena v enakem razmerju, v kakršnem je taksa za umik pritožbe v nepravdnem postopku na drugi stopnji na splošno določena glede na takso za nepravdni postopek na drugi stopnji (tabela 9. 1.).
Taksa po tarifni številki 9923 je določena relativno enako kot v prejšnjem zakonu in sicer v enaki višini kot taksa za sklep o delitvi. Glede višine te takse velja enaka obrazložitev kot pri taksi po tarifni številki 9918.
Taksa po tarifni številki 9924 je glede na izhodiščno takso po tarifni številki 9923 določena v enakem razmerju, v kakršnem je taksa za umik pritožbe v nepravdnem postopku na drugi stopnji na splošno določena glede na takso za nepravdni postopek na drugi stopnji (tabela 9. 1.).
Taksa po tarifni številki 9931 je enako visoka kot po prejšnjem zakonu.

k tabeli 9.10 - zemljiškoknjižni postopek:
Predlog zakona določa takso za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice glede na vrednost predmeta postopka, pri čemer odpravlja poseben limit, ki ga v tem postopku določa prejšnji zakon, ostale takse pa podobno kot prejšnji zakon določa v fiksnih zneskih. V nasprotju s prejšnjim zakonom ne določa več takse za zemljiškoknjižni predlog.
Količnik takse po tarifni številki 91011 je določen tako, da so takse pri mejnih vrednostih predmeta vpisa do tiste vrednosti, pri kateri prejšnji zakon določa najvišjo takso (taksa 90,31 eurov pri vrednosti predmeta vpisa 18.062 eurov) znižane povprečno za 1,7%.
Ostale takse v zemljiškoknjižnem postopku so določene v enaki višini kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 9.11 - nepravdni postopki po Zakonu o gospodarskih družbah
Posebne takse v nepravdnih postopkih po Zakonu o gospodarskih družbah so novost. Določitev posebnih taks za te postopke, ki so precej višje od taks v nepravdnem postopku na splošno (tabela 9.1), je smiselna zaradi tega, ker gre za zadeve, ki jih obravnavajo okrožna sodišča in so praviloma zapleteni sodni postopki.
Glede na to, da gre v obravnavanih postopkih za zelo različne zadeve, pri katerih bi bilo težko določiti način ugotavljanja vrednosti predmeta, je smiselno določiti fiksne takse. Višina teh taks je enaka kot v postopku za ureditev meje oziroma določitev nujne poti, taksa za postopek o reviziji pa je glede na takso za pritožbeni postopek določena v enakem razmerju, kot je razmerje istovrstnih taks v nepravdnem postopku na splošno (tabela 9.1).

k tabeli 10.1 - sodna potrdila, preslikave, izdajanje podatkov v elektronski obliki:
Predlog zakona se navezuje na prejšnji zakon v tem, da za sodna potrdila določa višjo takso kot za običajne preslikave, t. j. fotokopije. Takse za sodna potrdila so v predlogu zakona enako visoke kot v prejšnjem zakonu, taksa za preslikave, opravljene s pomočjo tehničnih sredstev, pa se je znižala za 51%. Predlog zakona opušča takso za prepisovanje listin, opravljeno brez tehničnih sredstev, saj ni več aktualna.
Takse po tarifnih številkah 10104, 10105 in 10106, ki so povezane z izdajanjem podatkov v elektronski obliki, predstavljajo novost. Nanašajo se predvsem na izdajanje audio in video posnetkov kazenskih obravnav. Osnovo za določitev višine teh taks predstavlja dopis Okrožnega sodišča v Kopru z dne 16. 2. 2007, v katerem so našteti stroški, povezani s pripravo digitalnih medijev s podatki, in višina teh stroškov (cena ene ure dela sistemskega inženirja, ki izvaja kopiranje elektronskih medijev, znaša 14,6 eurov; kopiranje DVD medija (4,2 GB) stane 10,37 eurov, kopiranje CD medija (700 MB) pa stane 8,44 eurov).

k tabeli 10.2 - izpiski iz javnih knjig:
Vse tri takse so določene enako kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 10.3 - sodni pologi:
Taksa je določena enako kot v prejšnjem zakonu.

k tabeli 10.4 - pravna pomoč:
Predlog zakona ureja takso za sestavo vloge, ki se da ustno na zapisnik zunaj naroka, na drugačen način, vendar v relativno enaki višini, kot jo določa prejšnji zakon. Po prejšnjem zakonu se za sestavo take vloge plača taksa v višini, kot je predpisana za vlogo. Če vzamemo za primer pravdni postopek na prvi stopnji, katerega pravila veljajo še v več drugih postopkih, se po prejšnjem zakonu za tožbo plača 40% celotnega zneska taks, ki po končanem postopku ostane na računu sodišča. Glede na to, da se po predlogu novega zakona plača enkratna taksa za postopek, znaša torej obravnavana taksa 40% takse za postopek, ki se vodi na podlagi te vloge.
Taksa po tarifni številki 10402 je enako visoka kot v prejšnjem zakonu.

k prilogi 1:
Navaja izračune taks s količnikom 1,0 pri vrednostih predmeta postopka do 500.000 eurov, kot izhajajo iz tabele v 16. členu predloga zakona.

k prilogi 2:
Navaja izračune taks s količnikom 1,0 pri vrednostih predmeta postopka do enega milijona eurov, kot izhajajo iz tabele v 17. členu predloga zakona.

oglasno sporočilo