Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani in nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Skrij sporočilo!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
petek, 1.2.2008

Predlog Zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Miran Potrč
in skupina poslancev


Ljubljana, 30. januar 2008


Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 in 69/04), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94) in 114. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 35/02 in 60/04) vlagamo

PREDLOG ZAKONA
O SPREMEMBI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

in vam ga pošiljamo v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevno spremembo enega odstavka enega člena zakona.

Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru RS in pri delu njegovih delovnih teles bom v imenu sopredlagateljev sodeloval prvopodpisani predlagatelj Miran Potrč.

- Miran Potrč (prvopodpisani),
- Franc Žnidaršič,
- Barbara Žgajner Tavš,
- Jožef Školč,
- Zmago Jelinčič Plemeniti,
- Sašo Peče,
- Bojan Kontič,
- Majda Širca,
- Majda Potrata,
- Boštjan Zagorac,
- Maria Pozsonec,
- Stanislav Brenčič.


PREDLOG ZAKONA
O SPREMEMBI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU



UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1999 (ZPIZ-1) je uvedel termin "vdovska pokojnina", ki je dotedanjo pravico do družinske pokojnine dejansko razdelil na dve ločeni pravici: vdovska pokojnina je bila namenjena preživelemu zakoncu, družinska pokojnina pa ostalim svojcem (otroci, pastorki, bratje, sestre,...). Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ) je bil sprejet leta 1998 in v tretjem členu, kjer so taksativno naštete pravice, ki jih imajo upravičenci po ZPIZVZ, pravice do vdovske pokojnine posebej ne omenja, ker takrat pod tem imenom še ni obstajala. Uživalcem pravic po tem zakonu pa v celoti priznava pravico do družinske pokojnine, ki je takrat obsegala tudi pravice, ki jih danes pokriva vdovska pokojnina. Pri njenem uresničevanju pa se v petem členu celo neposredno sklicuje na splošni predpis.

Novela zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ-A) iz leta 2006 pa posredno priznava pravico do vdovske pokojnine tudi njim. Nov drugi odstavek 15. člena zakona, ki uresničuje odločbo ustavnega sodišča, med pokojninami, ki se pod določenimi pogoji upravičencem izplačajo za nazaj, omenja tudi vdovsko pokojnino.

Problem je nastal pri odmeri delne vdovske pokojnine. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju terminološko opredeli zgolj pravico do vdovske pokojnine, ki pa jo je možno odmeriti na različne načine (123. člen): kot vdovsko pokojnino v celoti (70 % od osnove za odmero družinske pokojnine) ali kot delno vdovsko pokojnino (15 % vdovske pokojnine kot dodatek k pokojnini vdove oziroma vdovca). Z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2005 (ZPIZ-1F) je bil četrti odstavek 123. člena spremenjen na način, da sedaj določa, da gre za 15 % zneska pokojnine, ki gre vdovi oziroma vdovcu "po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po tem zakonu" oziroma splošnem predpisu. Zaradi takšne dikcije Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ta člen tolmači tako, da vdovam oziroma vdovcem zavarovancev po drugih predpisih pravica do odmere dela vdovske pokojnine ne pripada. Zavod pri tem pozablja, da so bili vdove oziroma vdovci zavarovani pa splošnem predpisu in da zakon določa njihove pravice, ne pa pravic pokojnikov. V praksi takšno tolmačenje zakona s strani Zavoda pomeni, da vdova, ki je bila zavarovana po splošnem predpisu, njen mož po je bil vojaški zavarovanec, lahko pridobi vdovsko pokojnino, ne more pa se odločiti, da bo obdržala svojo pokojnino in prejemale še 15 % pokojnine po pokojnem možu, kar zakon omogoča.

Menimo, da ni smiselne podlage in razlogov za takšno razlikovanje in odrekanje pravic vdovam oziroma vdovcem zavarovancev po ZPIZVZ. Zato predlagamo, da s črtanjem omejitve, da so do dela vdovske pokojnine upravičeni zgolj vdove oziroma vdovci zavarovancev ali uživalcev pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vdovam oziroma vdovcem bivših vojaških zavarovancem zagotovimo pravico do dela vdovske pokojnine.


2. CILJ IN NAČELO ZAKONA

Cilj in načelo zakona je odpraviti diskriminatorno razlikovanje vdov oziroma vdovcev glede na vrste zavarovanja njihovega pokojnega partnerja za katero ni razumne razlage. S sprejemom zakona se bo omenjeni kategoriji (predvsem) vdov tudi izboljšal materialni položaj.


3. POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Predlagamo, da s črtanjem omejitve, da so do dela vdovske pokojnine upravičeni zgolj vdove oziroma vdovci zavarovancev ali uživalcev pravic po tem zakonu (zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) tudi vdovam oziroma vdovcem bivših vojaških zavarovancem zagotovimo pravico do dela vdovske pokojnine.

4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC

Sprejem zakona ne bo imel posledic za proračun.

Sprejem zakona bo imel vpliv na druga javnofinančna sredstva, saj bo sredstva potrebno zagotoviti iz blagajne Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po zadnjih podatkih (11/2007) je vseh vdovskih pokojnin po bivših vojaških zavarovancih 1.617. Če sklepamo iz razmerja med ostalimi upravičenci do vdovske pokojnine in tistimi, ki jim je ugodneje, da prejemajo lastno pokojnino in 15 % delne vdovske pokojnine, lahko ocenimo, da se bo približno polovica upravičencev do vdovske pokojnine po bivših vojaških zavarovancih odločila za ta način odmere. Povprečna delna vdovska pokojnina je v novembru 2007 znašala 65,37 EUR. Iz tega sledi, da bi za izvajanje zakona potrebovali približno 53 tisoč EUR mesečno ali približno 634 tisoč EUR letno.


5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRIKAZ PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EU


5.1 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Problematika pokojnin bivšim vojaškim zavarovancem je specifičen problem držav, ki so nastale na območju nekdanje SFRJ, zato ni najti primerljive ureditve v drugih državah – članicah EU, niti v pravu EU.

5.2 Usklajenost s pravom EU

Sprejem zakona ne bo imel vpliva na usklajenost slovenske zakonodaje s pravnim redom EU. 6. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.

7. Razlog za obravnavo po skrajšanem postopku

Gre za manj zahtevno spremembo zakona, zato na osnovi prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije predlagamo obravnavo po skrajšanem postopku.


BESEDILO ČLENOV


1. člen 

V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo) se v četrtem odstavku 123. člena črta besedilo "ki mu gre po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po tem zakonu,".

2. člen 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu: 

Člen določa črtanje dela besedila četrtega odstavka 123. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zaradi katerega v praksi neupravičeno prihaja do različne obravnave vdov, katerih zakonci niso bili zavarovanci ali uživalci pravic po splošnem predpisu.

K 2. členu:

Člen določa začetek veljavnosti zakona.


BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA

123. člen
(Odmera vdovske pokojnine) 

(1) Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70% od osnove za odmero družinske pokojnine.

(2) Vdova oziroma vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.

(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se vdovska pokojnina odmeri najmanj v višini osnove iz 57. člena tega zakona.

(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, se lahko vdovi oziroma vdovcu, če je to zanj ugodneje, poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15% zneska vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po tem zakonu, vendar največ do zneska v višini 15% povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se vdovi oziroma vdovcu ne izplača dela vdovske pokojnine oziroma se del vdovske pokojnine zmanjša tako, da skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne presega starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.

(6) Zgornja meja za izplačilo dela vdovske pokojnine, določena v četrtem odstavku tega člena, se usklajuje po 150.a in 150.b členu tega zakona.

oglasno sporočilo